»

Google neupravičeno hranil osebne podatke kandidatov za zaposlitev

Žvižgač

Slo-Tech - Splošna uredba (GDPR) je zelo jasna v določbah, da podjetja ne smejo osebnih podatkov ljudi dlje, kot je to nujno potrebno. Zato se Googlu obeta preiskava, saj je žvižgač Mohamed Maslouh ugotovil, da je podjetj več kot desetletje hranilo osebne podatke kandidatov za delovna mesta, četudi jih kasneje niso zaposlili.

Maslouh je delal kot pogodbeni podizvajalec, ko je pri prijavi v Googlov interni kadrovski sistem gHire ugotovil, da so v njem dostopni osebni podatki več tisoč ljudi iz EU in Velike Britanije. Šlo je za imena, telefonske številke, osebne elektronske naslove, življenjepise in podobno. To je v nasprotju z GDPR, zato je početje prijavil britanskemu (ICO) in irskemu (DPC) informacijskemu pooblaščencu. Ta bosta sedaj verjetno preiskala - uradne potrditve še ni -, kaj se je dogajalo.

Google je v odzivu povedal, da so lani zagnali orodje, ki je globalno v celem gHire prečistilo vnose in poskrbelo za zasebnost kandidatov. Trdijo, da je Maslouh podatke videl pred tem. To morda...

1 komentar

ZVOP-2 po skoraj petih letih zamude ugledal luč sveta

Slo-Tech - Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) je stopila v veljavo že leta 2016, dve leti kasneje se je začela izvajati v praksi. Predvidevala je, da posamezne članice EU sprejmejo nacionalne zakone, ki naj bi podrobneje uredili nekatere vidike varstva osebnih podatkov. Pisarna Informacijske pooblaščenke in Ministrstvo za pravosodje sta družno zagrizla v kislo jabolko. Tako smo imeli v zadnjih nekaj letih kar nekaj osnutkov zakona. Nekateri so celo doživeli svoj dan v državnem zboru. S četrtim predlogom nam je vendarle uspelo, decembra 2022 je parlament z večino glasov potrdil nov zakon. Po skoraj petih letih zamude je ZVOP-2 naposled ugledal luč sveta in se danes pričel uporabljati. V tem ne ravno kratkem obdobju nam je zaradi doslednega upoštevanja pravice do lastnega tempa uspelo razdražiti Evropsko komisijo, celo do te mere, da nam je kot zadnji državi članici EU, ki zakona še ni sprejela, zagrozila z globami. A naposled je porod, čeravno z nemalo zapleti, uspel.

Kaj novega torej...

15 komentarjev

So Microsoftovi posli z EU navzkriž z GDPR?

vir: Flickr

vir: Reuters
Reuters - Evropski nadzornik za varstvo osebnih podatkov je sprožil preiskavo, s katero želi ugotoviti ali Evropska komisija in druge bruseljske inštitucije spoštujejo določbe Splošne uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR). Gre za nakupe programske opreme pri Microsoftu, problem pa je približno enak tistemu, ki ga je konec lanskega leta glede 300.000 svojih javnih uslužbencev, prav tako proti Microsoftu, sprožila nizozemska vlada. Torej, ali programski paket Microsoft Office Pro Plus, ki se povezuje s strežniki Office 365 zares črpa telemetrične in druge podatke iz aplikacij v okviru Offica in jih shranjuje na strežnikih v ZDA. Šlo naj bi med drugim tudi za naslove elektronskih sporočil in...

13 komentarjev

GDPR je tu, kaj pa zdaj

Slo-Tech - V petek je začela veljati splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR), o čemer se je ogromno govorilo. Čeprav je bila sprejeta že leta 2016, se je pred petkovo uveljavitvijo zdelo, kakor da bo ta teden konec interneta. V resnici pa se ni zgodilo nič pretresljivega, le nekateri ameriški časniki so v EU še nedostopni.

Minuli teden so Evropejci v svoje elektronske predale prejeli več spama kot v celem mesecu pred tem, saj je domala vsako podjetje poslalo obvestilo o začetku uporabe GDPR s prošnjo, naj jim dovolijo še dalje pošiljati elektronska sporočila. Ghosteryju je na primer uspelo poslati to sporočilo tako, da so bili vsi prejemniki v polju To, torej so razkrili elektronske naslove veliko uporabnikov.

Nekatera podjetja so poslala celo papirnata obvestila, da jih odslej zavezuje GDPR in da ne bodo...

64 komentarjev

Kot kaže, pravice do pozabe ne bo, Google lahko mirno spi

Schmidt se zadnje čase veliko mudi v Uniji.

Slo-Tech - Sodišče EU trenutno odloča o zahtevku španskega državljana, ki med googlanjem po svojem imenu in priimku med rezultati najde povezave na 15 let star časopisni članek o tem, da je država izvedla javno dražbo njegove nepremičnine zavoljo neplačanih prispevkov za socialno varnost. To naj bi prožilo negativne asociacije o njemu (da še vedno ne plačuje prispevkov, op.p.) in mu povzročalo osebno škodo. Ko se je obrnil na časopis glede izbrisa, je bil zavrnjen, saj je bil zadevni članek leta 1998 objavljen na podlagi zakonske obveznosti do objave oklicev za javne dražbe v dnevnem časopisju. Njegova pravilnost ni sporna (pravice do popravka torej ni), kot tudi ni dvomov o tem, da bi bil spisan z nameni...

25 komentarjev