Slo-Tech - Poslanci Evropskega parlamenta so na včerajšnjem plenarnem zasedanju s 311 glasovi proti, 228 za in 92 vzdržanimi zavrnili podaljšanje odstopa od direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah (ePrivacy), ki je začasno omogočal pregledovanje elektronskih sporočil (Chat Control). Trenutno podaljšanje se izteče 3. aprila, nato pa ponudniki storitev (Meta, Google itd.) ne bodo smeli več pregledovati komunikacije uporabnikov. To bodo lahko počeli le organi pregona s sodnimi odredbami, medtem ko bo množično analiziranje sporočil nezakonito.

Evropska komisija je že leta 2022 predstavila predlog, ki bi od vseh ponudnikov platform terjal pregledovanje vseh sporočil med uporabniki, da bi se tako borili proti terorizmu in zlorabi otrok. Tehnološki velikani, številni pravniki in zagovorniki zasebnosti so opozarjali, da je takšna rešitev izjemno tvegana in bi imela neslutene posledice za kibernetsko varnost, saj prestrezanje polno šifrirane komunikacije (end-to-end) ni mogoče brez...

Slo-Tech - Lani si je Evropska komisija zamislila nov načrt za proti zlorabam otrok na internetu, ki bi dal evropskim sodiščem pooblastila, da pridobijo dostop, ponudnikom platform za komuniciranje pa obveznost, da spremljajo komunikacijo uporabnikov. Zagovorniki zasebnosti in drugi nasprotniki predlagane ureditve so hitro posvarili, da gre za uzakonitev prisluškovanja po internetu, ki bi onemogočila šifriranje. Ponudniki, kot je WhatsApp, bi tako lahko le zapustili evropski trg, če bi želeli ohraniti šifriranje od pošiljatelja do prejemnika (end-to-end).

A kot kaže, se to ne bo zgodilo tako enostavno. Pravna služba pri Svetu EU je namreč v internem dokumentu predstavnike držav posvarila, da bi bila takšna ureditev zelo verjetno protizakonita. Zapisala je, da takšna ureditev resno ogroža pravico do zasebnosti in da jo bodo evropska sodišča zelo verjetno spoznala za nezakonito. Zahtevala bi namreč množično pregledovanje komunikacije, ki bi se izvajalo za vse uporabnike storitve, ne da bi bili...

Slo-Tech - V resnici je že Edward Snowden z objavo dokumentov leta 2013 pokazal, da se v modernem svetu na internetu prisluškuje vsem in vsakomur, le da tega države niso obešale na veliki zvon. Pred tem se je o prisluškovanju le špekuliralo, Snowden pa je priskrbel prve konkretne dokaze. Toda države so še vedno večidel zanikale te prakse. Velika Britanija in Južna Afrika pa sta sedaj javno priznali, da imata opremo za množično prestrezanje internetnega prometa in da jo tudi uporabljata. Ta razkritja so na dan prišla v več sodnih postopkih, kjer sta bili državi prisiljeni razkriti nekatere dokumente.

V Veliki Britaniji gre za program Tempora, kakor se imenuje prestrezanje podatkov na podmorskih kablih, ko ti pridejo na britansko obalo. Privacy International je zaradi tega tožil britansko državo,...

ECJ - Ponudnik spletne strani, ki uporablja Facebookov gumb »Všeč mi je«, se šteje za skupnega upravljavca osebnih podatkov, ki jih ameriški spletni velikan Facebook na ta način zbere o obiskovalcih njegove spletne strani. Je namreč tisti, ki se je odločil ta gumb postaviti na svojo spletno stran in s tem Facebooku pomagati pri zbiranju podatkov o obiskovalcih. Posledično ima iz tega naslova nekatere dolžnosti po predpisih o varstvu osebnih podatkov. Tako je ta teden razsodilo Sodišče Evropske unije v primeru nemške nevladne organizacije za zaščito uporabnikov interneta Verbraucherzentrale NRW proti nemškemu modnemu portalu in zagrizenemu uporabniku Facebookovih vtičnikov Fashion ID.

Facebook kot prednost pred konkurenco
Sodišče je v omenjenem primeru ugotovilo, da...

theguardian.com - Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je razsodilo, da je množično prisluškovanje in prestrezanje prometa na internetu, ki ga je izvajala britanska obveščevalna služba GCHQ, kršilo človekove pravice do zasebnosti in svobode izražanja. Konkretno je GCHQ kršil pravico do zasebnosti, ki jo izrecno zagotavlja 8. člen evropske konvencije o človekovih pravicah, svobode izražanja po 10. členu iste konvencije. Prestrezanje prometa je po mnenju sodišča hud poseg v zasebnost, zato je množično uporaba teh ukrepov brez varovalk nedopustna. Sodišče meni, da je prestrezanje prometnih podatkov enako močan poseg v zasebnost kakor prestrezanje vsebine. Varovalke, ki jih je GCHQ uporabljala za omejevanje prisluškovanja na določene osebe, so bile nezadostne in niso...

Slo-Tech - Evropsko sodišče za človekove pravice je spet ugotovilo, da slovenski organi preiskave in pregona niso ravnali skladno z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Prav tako Evropske konvencije o človekovih pravicah ne razumejo niti slovenski ustavni sodniki (no, tudi drugi sodniki so bili že “okarani”, upravnemu sodišču je pred dvema mesecema Evropa tako razložila, da ne razume upravnega prava - čeprav je upravno sodišče vmes ugotovilo, da v bistvu Strassbourg ne razume). Tokrat se je ESČP ukvarjalo z vprašanjem, ali lahko policija pridobiva podatke o dinamičnih naslovih IP brez odredbe sodišča. In ali imajo tudi pedofili človekove pravice.

Vse se je začelo leta 2006, ko je domnevni (no, v Sloveniji do sedaj obsojen na vseh sodnih inštancah) pedofil Benedik prek P2P programa prenašal datoteke z otroško pornografijo. Pretakanje prepovedane vsebine iz internetov so zaznali švicarski policisti, ki so o tem obvestili slovenske. Slovenska policija je - brez pomisleka - od ISP...

Slo-Tech - Konec oktobra 2014 je Delo poročalo, da so bili napadalci na Cafe Open oprani krivde. Vrhovno sodišče je namreč v postopku za varstvo zakonitosti po izločitvi nezakonito pridobljenih DNK dokazov razveljavilo pravnomočno oprostilno sodbo zoper skupino mladcev, ki so naj bi junija 2009 sodelovali pri homofobnem napadu na gejevskega aktivista Mitjo Blažiča pred zdaj zdaj že zaprtim lokalom Cafe Open na Prulah v Ljubljani. Zadeva je bila sicer vrnjena v ponovno sojenje, a ker se brez teh dokazov ni dalo obsoditi, je bil tožilec tudi že odstopil od pregona. S tem je trojica tudi uradno postala nedolžna, odvetnik enega od njih pa je (temu primerno) že napovedal odškodninsko tožbo zoper državo zavoljo protipravnega...