Slo-Tech - Še včeraj se je zdel povratek na Luno že zelo blizu, a je nato NASA sporočila, da morajo raketo za Artemis II odmontirati z izstrelišča. Podrobni pogled rezultatov testa je razkril prekinitve v toku helija med polnjenjem, ki jih še preiskujejo. Inženirji tega ne morejo storiti na izstrelišču, zato bodo Artemis II ponovno prestavili v hangar VAB (Vehicle Assembly Building).

To ni trivialno opravilo, saj je treba 98-metrsko raketo SLS previdno odpeti z izstrelišča 39B na Floridi in odvleči v šest kilometrov oddaljeni VAB. To pomeni, da marčevskega okna za izstrelitev ne bodo mogli izkoristiti. Še vedno ni povsem jasno, kaj je šlo narobe, so pa razkrili več informacij.

Helij se uporablja za prepihovanje motorjev pred zagonom in za vzdrževanje tlaka v rezervoarjih s tekočima kisikom in vodikom. Na prvih dveh testih je bil tok helija normalen, nato pa so včeraj med rutinskim točenjem helija ugotovili, da ne teče več po načrtih. Razlogov je lahko več, od zamašenih filtrov, težave na...

Slo-Tech - Človeštvo ni bilo v bližini Lune že pol stoletja, potem ko je decembra 1972 Apollo 17 na Zemljo pripeljal 110 kilogramov vzorcev. Prihodnji mesec se utegne to spremeniti, saj bo Nasina misija Artemis II v orbito okoli Lune pripeljala prvo človeško posadko odtlej. Na Floridi je že vse nared, da bo 6. marca po lokalnem času Artemis II odbrzela proti 380 tisoč kilometrov oddaljenemu satelitu.

V četrtek so dokončali pomemben preizkus, ki je vdrugo uspel. Februarja so ga morali zaradi puščanja vodika ustaviti, to pot pa težav ni bilo. V približno 50 urah so v plovilo natočili 2700 kubičnih metrov goriva. S tem so pripravljeni na 10-dnevno misijo, med katero bodo najprej obkrožili Zemljo in nato poleteli proti Luni, jo obkrožili na višini 6.500-10.000 kilometrov in se vrnili v Pacifik. Raketa SLS bo tedaj prvikrat nosila kapsulo Orion s posadko. Artemis I je leta 2022 letela zelo podobno, a brez posadke.

Posadko bodo sestavljali ameriški astronavti Reid Wiseman, Victor Glover in...

NASA - Ameriška vesoljska agencija je razkrila četverico astronavtov, ki bodo predvidoma konec prihodnjega leta na odpravi Artemis II obleteli Luno.

Posadko Artemisa II sestavljajo poveljnik Reid Wiseman, pilot Victor Glover in specialista Christina Koch ter Jeremy Hansen. V primeru uspešno opravljene misije bodo to prvi ljudje po več kot 50 letih - od odprave Apollo 17 leta 1972 - ki bodo zaokrožili okrog Meseca. Hansen bo ob tem prvi Kanadčan na Lunarni odpravi in s tem tudi prvi neameričan. Hkrati bo edini od četverice, ki bo v vesolje poletel prvič, vsi ostali pa so že veterani z enim poletom, pri čemer izstopa predvsem Koch, ki s 328 dnevi drži rekord najdaljšega bivanja ženske v vesolju. Kriterijev, po katerih so bili člani izbrani, niso podrobneje pojasnili, je pa bilo že predtem jasno, da bo s predstavnikom vključena Kanada, in sicer zaradi njene vloge pri projektu Lunarne postaje Gateway.



Odprava Artemis II bo imela nalogo v prvi vrsti preveriti zanesljivost kapsule Orion s...

NASA - NASA in Axiom Space sta predstavila prototipno vesoljsko obleko, kakršno bodo astronavti na odpravi Artemis III uporabili na površju Meseca.

Ko naj bi se ameriški astronavti okoli leta 2026 z odpravo Artemis III vrnili na Mesec, jih čaka večji izziv od sprehodov, ki so jih uprizarjali na misijah Apollo. Tokrat bodo namreč pristali na južnem polu, kjer bo hladneje. Obenem bodo morali postoriti tudi več praktičnih reči, kajti to pot se nameravajo Američani na naš naravni satelit vrniti za stalno, zato se bodo morali ljudje na površju gibati bolj udobno in okretno. Temu je namenjen razvoj nove vesoljske obleke AxEMU (Axiom Extravehicular Mobility Unit), ki so jo prvič pokazali v sredo v houstonskem vesoljskem centru. Obleka, ki so jo za Naso razvili in izdelali v zasebni firmi Axiom Space, nudi boljšo zaščito pred mrazom in vročino, pa tudi sevanjem ter nadležnim drobnim peskom kot pretekle tovrstne rešitve. Obenem je primerna tako za moške kot ženske, kajti na odpravi Artemis III...

NASA - V nedeljo zvečer po našem času je vesoljsko plovilo Orion uspešno pristalo v morju ob kalifornijski obali. S tem se je odprava Artemis 1 zaključila s popolnim uspehom.

Ko se je 16. novembra velikanska raketa SLS naposled prvič uspešno pognala v zrak, je bila to zgolj prva etapa v dobrih 25 dneh misije Artemis 1, s katero so NASA in sodelavci preizkušali opremo, ki naj bi v nekaj letih človeka vrnila na Mesec. Drugi najtežji preizkus na spisku je bila vrnitev plovila Orion, saj nista smela zatajiti toplotni ščit in pa sistem padal. Orion je v atmosfero vstopil v nedeljo, približno 20 minut čez šesto popoldan po našem času, pri hitrosti skoraj 40.000 kilometrov na uro. Temperatura na zunanji strani ščita je med padanjem dosegla 2800 stopinj Celzija. Že 20 minut pozneje, ob 18.40, je naprava nadzorovano čofnila v Tihi ocean, blizu kalifornijske obale. Po nekaj urah pregledovanja z razdalje, pri katerem so ugotovili, da kapsula ni utrpela poškodb, jo je na krov vzela ladja USS...

NASA - Množica ameriških vesoljskih inženirjev, strokovnjakov in politikov si je danes zjutraj oddahnila, kajti po več odmevnih odpovedih tik pred zdajci je gigantska raketa SLS, v katero NASA polaga upe za vrnitev človeka na Luno, vendarle uspešno poletela in pričela odpravo Artemis 1. Vesoljska kapsula Orion je tako na poti proti našemu naravnemu satelitu.

Po koncu hladnovojne tekme v poletih na Luno ni bolj kontroverznega vesoljskega projekta od ameriške supertežke nosilne rakete Space Launch System ali SLS. Odkar so leta 2011 pognali njen razvoj, se snovalci pri Nasi in Boeingu otepajo očitkov, da gre za zastarel in drag koncept, ki preveč sloni na klasičnih pristopih iz programa Apollo. Temu je težko oporekati, saj tako raketa sama, kakor tudi kapsula za posadko Orion, močno spominjata na raketo Saturn 5 in kapsulo Apollo - le da imata v droboju tudi veliko tehnologije iz programa raketoplanov Space Shuttle. SLS je pravzaprav prva nova Nasina raketa po štirih desetletjih in sploh...

NASA - V agenciji NASA so se na tiskovni konferenci lotili podrobnejše razlage izzivov pri projektu Artemis, vrnitvi astronavtov na Mesec. Prvič so uradno povedali, da je prvotni rok, leto 2024, nedosegljiv, in predvideni povratek Američanov na naš naravni satelit zamaknili za eno leto.

Med mandatom predsednika Donalda Trumpa so Američani pognali ambiciozen program vrnitve svojih ljudi na Luno, ki so ga poimenovali Artemis. Obrvi je takrat privzdignil predvsem predvideni datum poleta, v letu 2024. To je bilo spričo polžje izgradnje gigantske nosilne rakete SLS in mnogih drugih še čakajočih izzivov, kot je bil razvoj pristajalnika, že tedaj težko dosegljivo. Nato so dodatni zapleti v obliki pandemije novega koronavirusa predvideno časovno okno napravili še bolj neverjetno. Toda agencija NASA se je doslej kljub temu izogibala reorganizaciji urnika - bržkone predvsem z namenom, da od kongresa izposluje kar se da veliko sredstev, od katerih je neposredno odvisna hitrost razvoja potrebnih...

Ars Technica - Nasi je v četrtek v drugem poskusu uspelo motorje rakete SLS, ki je pritrjena na podstavek v bazi Stennis, poganjati poln delovni čas, skoraj petsto sekund. Sedaj lahko stečejo priprave na prvi polet.

Gromozanska raketa SLS (space launch system), najmočnejša v obstoju, je že od samih začetkov močno obremenjena z zamudami in prekoračenimi stroški. Američani so v razvoj pognali med 17 in 20 milijardami dolarjev - odvisno, kam štejemo gradnjo namestitvenih kapacitet - poleteti pa bi morala že sredi preteklega desetletja. To je problem, ker gre za nosilno raketo, na kateri sloni ameriški program vrnitve človeka na Mesec, Artemis. Zato je januarski neuspeh pri statičnem testiranju njenih ogromnih motorjev zelo bolel, saj je v praksi pokopal upe, da bi se astronavti na Luno zares vrnili v letu 2024, kakor je bilo sprva predvideno. Motorji bi morali delovati osem minut, a je že po dobri minuti prišlo do izključitve. Dobra novica pa je pozneje bila, da vendarle ni šlo za resnejšo strojno...