BBC - Japonska je kljub nasprotovanju lokalnega prebivalstva ponovno zagnala reaktor 6 v jedrski elektrarni Kashiwazaki-Kariwa, kar so napovedali že lani. Po nesreči v Fukušimi pred petnajstimi leto so ustavili vse svoje jedrske reaktorje, ki so pred tem zagotavljali tretjino potrebne električne energije. V zadnjih letih pa je Japonska začela razmišljati o ponovnem zagonu teh elektrarn, saj poraba električne energije narašča.

Kashiwazaki-Kariwa je prva elektrarna upravljavca TEPCO, ki jo bodo ponovno zagnali. TEPCO je skrbel tudi za elektrarno v Fukušimi. Reaktor šest bo prvi reaktor v tej elektrarni, ki bo spet deloval, s čimer bo zagotavljal 1,3 GW električne energije. Naslednji bo reaktor 7, ki ga bodo zagnali do leta 2030.

Od leta 2015 je Japonska ponovno zagnala 15 jedrskih reaktorjev od 33, ki so primerni za ponovni zagon. Sedaj želijo do leta 2040 z jedrsko energijo pokriti 20 odstotkov potreb po električni energiji; leta 2023 je ta delež znašal dobrih osem odstotkov....

Slo-Tech - Na Japonskem bodo ponovno zagnali največjo jedrsko elektrarno v državi, ki so jo ustavili po nesreči v Fukušimi leta 2011. V naslednjih letih so Japonci ustavili večino jedrskih elektrarn, pred tem pa so približno tretjino električne energije zagotavljale prav jedrske elektrarne. Upravljavec elektrarne Kashiwazaki-Kariwa je že zaprosil za dovoljenje za ponovni zagon, regionalne oblasti pa so včeraj dovoljenje tudi izdale. Guverner Hideyo Hanazumi je dodal, da bo o njegovi odločitvi decembra glasovala še regionalna skupščina.

Dovoljenje pokriva reaktorja 6 in 7, ki sta z močjo dobrih 1,3 GW največja in tudi najnovejša. Skupaj bosta proizvajala približno 2,7 GW, medtem ko je nazivna moč celotne elektrarne 8,2 GW. Te sicer ne bo dosegla nikoli več, ker bodo nekatere starejše reaktorje dokončno upokojili.

To bo prvi ponovni zagon jedrske elektrarne upravljavca TEPCO po letu 2011. TEPCO je že izvedel vse potrebne varnostne preglede obeh reaktorjev, v katera so že vstavili gorivo....

Slo-Tech - Meta je sklenila pogodbo s Constellation Energy, ki bo jedrski elektrarni v Clintonu v Illinoisu vdahnila še vsaj 20 let življenja. Po aktualnih načrtih bi morali elektrarno zapreti leta 2027, saj njeno obratovanje že od leta 2017 ni več rentabilno. Trenutno jo pri življenju ohranjajo davčni odpustki zaradi brezogljične proizvodnje energije, saj v ZDA sistem deluje obratno kot v Evropi, kjer onesnaževalci dodatno plačajo. Meta pa je sedaj obljubila financiranje, ki bo zagotovilo obratovanje vsaj do leta 2047.

Elektrarno bodo ustrezno nadgradili in posodobili, s čimer ji ne bodo le podaljšali življenjske dobe, temveč bodo tudi za 30 MW povečali njeno nazivno moč. Ta bo po novem znašala 1121 MW, s čimer sodi med največje jedrske elektrarne na svetu, saj je približno dvakrat večja od našega NEK-a.

Meta je s tem sklenila prvi dogovor o odkupu jedrske energije, ki jo bo seveda uporabljala za pogon pošastno potratne umetne inteligence. Podrobnosti dogovora, zlasti količina energija in...

Evropski parlament - Evropski parlament je na današnji plenarni seji izglasoval prepoved prodaje osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil z notranjim izgorevanjem, ki bo začela veljati leta 2035. Za je glasovalo 340 poslancev, proti jih je bilo 279, vzdržalo pa se jih je 21. S tem bo Evropska komisija dosegla cilj 100-odstotnega zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida zaradi prodaje novih osebnih vozil v primerjavi z letom 2021. Do leta 2030 pa se načrtuje 50-odstotno znižanje, ki pa ne bo veljalo za male proizvajalce (ki letno proizvedejo do 10.000 vozil). Izjema bo veljala le do leta 2035.

Glasovanje ni bilo presenečenje, saj sta Parlament in Svet že oktobra lani dosegla začasni dogovor o strožjih standardih. Po tem dogovoru bo treba do leta 2030 zagotoviti, da bodo nova vozila izpuščala največ manj 50 gramov ogljikovega dioksida na prevoženih 100 kilometrov. Do leta 2025 bo Komisija pripravila metodologijo za oceno in poročanje o emisija ogljikovega dioksida v celotnem življenjskem ciklu...

Japan Times - Na Japonskem so po nesreči v Fukušimi jadrno zapirali jedrske elektrarne, a se je trend sedaj dokončno obrnil. Ta teden so začeli sprejem nove zakonodaje, ki bo starim jedrskim elektrarnam omogočila delovati več kot 60 let, kolikor je doslej znašala predvidena življenjska doba. Nova strategija predvideva tudi nadomeščanje zaprtih reaktorjev in gradnjo novih. Razlog za radikalno spremembo politike je globalno primanjkovanje energentov, naraščanje cen in potreba po razogljičenju. Spremembe je že potrdila Uprava za jedrsko varnost, sedaj pa jih mora formalno sprejeti še parlament.

Japonska bo ponovno zagnala vse stare reaktorje, ki so jih po letu 2011 ugasnili in jih lahko sedaj varno reaktivirajo. Njihovo delovanje bo lahko preseglo 60-letno mejo, prav tako pa bodo nadaljevali razvoj novih. Po 30 letih delovanja bo možno vsakih 10 let pridobiti dovoljenje za nadaljnje obratovanje. Upravljavci jedrskih elektrarn so sicer od leta 2011 do danes za 27 reaktorjev vložili zahtevo za...

Ars Technica - Po tem, ko je zasnova majhnih modularnih jedrskih reaktorjev podjetja NuScale poleti kot prva v ZDA dobila zeleno luč tamkajšnje Agencije za jedrsko varnost, je sedaj trčila ob podobne ovire kot projekti klasičnih velikih jedrskih elektrarn, ki naj bi jih nasledila: tvegan, dolgotrajen postopek gradnje, zaradi katerega po tekočem traku odpadajo investitorji in partnerji.

Kljub temu, da je pridobivanje elektrike skozi jedrske elektrarne na videz pisano na kožo novodobnemu trudu, da bi se rešili načinov z visokimi izpusti toplogrednih plinov, pa je realnost precej bolj zapletena. Tudi če odštejemo mnogokje napihnjen strah javnosti pred možnimi nezgodami, je temeljno dejstvo, da so jedrske elektrarne danes v vsakem primeru drag podvig in s tem tvegana naložba. Če upoštevamo tudi vse zamude, ki tovrstne projekte tarejo v zadnjih desetletjih, je gradnja JE kar okoli desetkrat dražja od elektrarne na zemeljski plin enake moči in traja petkrat dlje. Koristi v obliki cenejšega goriva in...

BBC - Dobili smo odgovor na vprašanje, ali se lahko razvita država, ki tretjino električno energije pridobi iz jedrskih elektrarn, odpove jedrski energiji. Japonska je pred katastrofalno jedrsko nesrečo v Fukušimi pred štirimi leti načrtovala gradnjo novih jedrskih elektrarn, da bi z njimi skupno pokrili 40 odstotkov vseh japonskih potreb po elektriki. Zaradi potresa, ki mu je sledil tsunami, je odpovedal hladilni sistem, kar je povzročilo izpust radioaktivnih snovi v okolje.

Japonska je leta 2012 ugasnila vse jedrske reaktorje in bila odtlej - razen krajšega vmesnega obdobja - brez jedrske energije. To je povzročilo milijardne stroške in dvig emisij toplogrednih plinov, saj so morali zagnati stare termoelektrarne na uvoženi...

The Wall Street Journal - Na Japonskem niso dolgo zdržali brez jedrske energije, proti kateri se je javno mnenje nastrojilo po lanski jedrski nesreči v Fukušimi. Letos maja so ustavili še zadnji jedrski reaktor in država je bila prvikrat po 42 letih brez jedrske energije, kar je povzročilo velike težave z dobavo električne energije. Ker so bili Japonci približno tretjino električne energije pridobivali iz nukleark, je njihova izključitev predstavljala velik problem. Da so pomanjkanje premostili, so morali začeti zaganjati stare termoelektrarne, kar je povzročilo milijardne stroške zaradi povišanega uvoza fosilnih goriv in povečanje izpustov toplogrednih plinov. Kljub temu ni bilo jasno, ali bodo poletje uspeli...

Heise - Po lanskem potresu in opustošenju, ki ga je v Fukušimi povzročil sledeči tsunami, se je na Japonskem javno mnenje zasukalo izrazito proti nuklearnim elektrarnam. Ta mesec so tako ustavili še zadnji delujoči jedrski reaktor, kar je za električno omrežje in distribucijo na Japonskem precejšen zalogaj. Rezultati kažejo, da je izklop nukleark povzročil več milijard dolarjev škode in povečal izpuste toplogrednih plinov.

Pred nesrečo je bila Japonska ena največjih zagovornic jedrske energije s tretjim največjim omrežjem za ZDA in Francijo. S 54 nuklearkami je pokrivala 30 odstotkov porabe električne energije in ta izpad je bilo potrebno sedaj nadomestiti. Preostanek je...

BBC - Po lanski jedrski nesreči v Fukušimi so se po svetu vnovič predramili nasprotniki nuklearne energije in v več državah od vlad odločno terjali zaprtje jedrskih elektrarn. Prva je popustila Nemčija, ki je obljubila zaprtje vseh svojih nukleark v naslednjih 10 letih, kmalu pa se ji je pridružila še Belgija. Japonci, ki jih je nesreča najbolj prizadela, niso bili tako vihravi, ampak bodo zadnji jedrski reaktor ustavili šele danes - in še to, vsaj uradno, le začasno.

Takoj po nesreči so na Japonskem začeli ugašati vse delujoče jedrske reaktorje v sklopu rednih vzdrževalnih del in dodatnih varnostnih testiranj. S tem želijo preprečiti ponovitev Fukušime, saj morajo reaktorji prestati strožje standarde odpornosti na potrese in tsunamije. Nekaj reaktorjev je že bilo...