Slo-Tech - Pred dobrim letom dni se je v Veliki Britaniji končal šestmesečni preizkus, v katerem je sodelovalo 61 podjetij, ki so začasno uvedla štiridnevni delovnik. Več kot leto dni pozneje jih je polovica spremembo trajno uveljavila, kar 89 odstotkov pa jih trenutno še deluje s štiridnevnim delovnikom. Več kot polovica menedžerjev in direktorjev je dejala, da je uvedba krajšega delovnika pozitivno vplivala na podjetje.

Izboljšalo se je počutje zaposlenih, v polovici primerov se je zmanjšala fluktuacija kadra, tretjina pa jih je laže našla nove sodelavce. V 46 odstotkih sta se produktivnost in količina opravljenega dela celo povečali. Zaposleni so bili nad novostjo še bolj navdušeni. Kar 96 odstotkov je opazilo pozitivne učinke na svoje zasebno življenje, 86 odstotkov jih je bolje delalo, 38 odstotkov pa jih meni, da je tudi celotno podjetje postalo učinkovitejše. V praksi se je delovnik skrčil za 6,6 ure na 31,6 ure, večinoma so zaposleni dobili celoten peti dan prosto. Nekatera podjetja...

Slo-Tech - Po uspehu na Otoku so tudi njihovi sosedje uspešno zaključili eksperiment s štiridnevnim delovnikom. V precej manjšem preizkusu je sodelovalo 12 podjetij, projekt pa so spremljali v sindikatu Fórsa, iniciativi Four-Day Week Ireland ter University College Dublin in and Boston College. Rezultati so zelo pozitivni, saj bodo vsa podjetja štiridnevni delovnik uporabljala še naprej, devet dolgoročno, tri pa se še ne želijo zavezati.

Vsi zaposleni so bili s krajšim delovnikom zadovoljni. Poročajo o zmanjšanju stresa, utrujenosti in težav z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja. Spali so v povprečju več (7,72 namesto 7,02 ure), na teden so 36 minut več posvetili hobijem, povečalo se je zadovoljstvo v življenjem in kakovost, okrepilo se je tudi prosocialno vedenje.

Delodajalci niso opazili večjih težav. Sedem podjetij je razkrilo tudi poslovne rezultate, ki so se pri šestih izboljšali, pri enem pa poslabšali. Vsa podjetja so opazila znižanje porabe energije in povečanje...

Slo-Tech - Sto podjetij v Veliki Britaniji se je po uspešnem preizkusnem obdobju odločilo, da bodo trajno prešli na štiridnevni (32-urni) delavnik, ne da bi imeli zaposleni zato kaj nižjo plačo. V omenjenih podjetjih je zaposleno približno 2600 ljudi, med največjimi pa sta Atom Bank in Awin, ki imata vsako skoraj petsto zaposlenih.

Polletni preizkus štiridnevnega delovnika je na Otoku potekal letos in je predstavljal največji tovrstni eksperiment na svetu. Od junija do decembra so ljudje v sodelujočih podjetjih delali manj, zaslužili pa enako. Pri tem so budno spremljali, da res delajo manj, da ne bi končali s štirimi zelo dolgimi delavniki. Manjši poizkusi pred tem so že kazali, da skrajšanje delavnika pozitivno vpliva na zaposlene, kar v veliki meri že prakticirajo Islandci.

Tudi rezultati britanskega poizkusa so obetavni. Že septembra, ko je bil eksperiment na polovici, je večina podjetij poročala, da niso opazili zmanjšane produktivnosti, ponekod pa se je celo povečala. Tedaj je več...

Slo-Tech - Približno trideset podjetij - med njimi je najbolj znan verjetn Canon - v Veliki Britaniji bo preizkusno sodelovalo v shemi, ki jo koordinira novozelandska neprofitna organizacija 4 Day Week Global. Preizkus bo trajal šest mesecev in v tem času bodo zaposleni delali štiri dni na teden, prejemali pa bodo nespremenjeno plačilo. Raziskavo bodo spremljali raziskovalci z Univerze v Oxfordu, Univerze v Cambridgeu in Boston Collegea. To ni prvi tovrstni pilotni preizkus.

Zaposleni, ki bodo udeleženi v preizkusu, naj bi obdržali 100 odstotkov dosedanje storilnosti, za kar bodo delali le štiri dni. Poleg britanskih podjetij bodo letos preizkuse izvedli še na Irskem, v ZDA, Kanadi, Avstraliji in na Novi Zelandiji. Uradni rok za prijavo v program za podjetja je konec marca, nato pa bodo izobrazili vodje in zaposlene ter postavili metrike, s katerimi bodo ocenjevali uspešnost. Preizkus bo trajal od junija do decembra, ko bodo zaposleni delali 32 ur za isto plačilo kot doslej.

Krajši delovni...

Bloomberg - Microsoft je v svoji japonski podružnici letos avgusta preizkusil štiridnevni delovni teden in ugotovil, da vpliv na količino opravljenega dela ni linearen. Zaposleni so delali le štiri dni na teden, a so bili plačani enako kot sicer, prav tako jim niso zmanjšali količine dopusta. Rezultati eksperimenta, kjer je sodelovalo 2300 zaposlenih, so pokazali številne pozitivne posledice uvedbe podaljšanih vikendov in porast storilnosti.

Pričakovano je bilo, da so zaposleni v tem času izkoristili 25 odstotkov manj dopusta, ker so ga pač za enako dolge odsotnosti potrebovali manj. Prihranili so tudi pri obratovalnih stroških, in sicer je poraba električne energije padla za 23 odstotkov, pisarniškega papirja pa kar za 59 odstotkov. Zanimivo pa je, da je storilnost (merjena kot ustvarjena RVC na zaposlenega) porasla za 40 odstotkov. To v glavnem pripisujejo manj in krajšim sestankom, ki so bili pogosteje tudi virtualni namesto v živo. Sestanki so bili omejeni na največ 30 minut.

V končni...

Nobelove nagrade - Znani so vsi letošnji Nobelovi nagrajenci, in sicer jih bo letos zaradi dveh nagrad za književnost več kot običajno. Danes pa so razglasili še prejemnike sorodne nagrade v spomin Alfreda Nobela za ekonomijo, ki jo podeljujejo po predlogu švedske centralne banke. Nagrade se bodo letos razveselili indijski ekonomist Abhijit Banerjee, francoska ekonomistka Esther Duflo (oba MIT) in ameriški ekonomist Michael Kremer (Harvard). Nagrado prejmejo eksperimentalni pristop v boju proti svetovni revščini. Esther Duflo je šele druga ženska, ki je dobila nagrado za ekonomijo.

Z letošnjo nagrado želijo pripoznati pomen vojne proti revščini, ki jo kljub drugačnemu vtisu v zadnjih desetletjih dobivamo. Od leta 1995 do lani se je ekonomski standard najrevnejših držav na svetu podvojil (merjeno v BDP), umrljivost otrok se je prepolovila, delež otrok, ki hodijo v šolo, pa je zrasel s 56 na 80 odstotkov. A še vedno več kot 700 milijonov ljudi živi v absolutni revščini, letno zaradi ozdravljivih bolezni umre pet milijonov otrok, mlajših od pet let, in polovica vseh otrok na svetu konča izobraževanje s pomanjkljivo pismenostjo in računstvom.

Letošnji nagrajenci so v boju proti revščini pokazali, da lahko globalni problem zreduciramo na vrsto...

Nature - Preizkus, v katerem so pri človeku skušali "pomladiti" limfno žlezo priželjc, je dal presenetljivo dobre rezultate: ne le prerojene žleze, temveč obrat epigenetskih ur v testnih osebah. Toda izsledke je treba jemati previdno, ker je šlo za eksperiment zelo omejenega obsega.

Priželjc je limfatični organ, ki se nahaja za prsnico in v katerem bele krvničke, ki nastanejo v kostnem mozgu, dozorijo v limfocite T. V mladosti je polne velikosti, nakar se prične v odrasli dobi krčiti in polniti z neaktivnim maščobnim tkivom, kar z leti slabša imunski sistem. Že od eksperimentov na podganah v osemdesetih letih prejšnjega stoletja vemo, da lahko doziranje rastnega hormona zavre propadanje priželjca ali ga celo preporodi, toda...

Slo-Tech - Nekaj časa je bilo delo od doma sila moderno, in kar vrstile so se raziskave in eksperimenti, ki so dokazovali prednosti takšnega dela. Za podjetja je bilo cenejše, zaposleni pa so delali več. Toda ameriški tehnološki velikani so počasi začeli ukinjati delo od doma. Hewlett-Packard je to napovedal pred štirimi leti, podobno je ravnal tudi Yahoo, Reddit pa enako pred tremi leti. Google ni nikoli maral dela od doma. Sedaj zgledu sledi še veliki IBM, ki je veljal za pionirja dela od doma.

Že leta 2009, ko se o delu od doma ni tako množično govorilo, je kar 40 odstotkov od več kot 386.000 zaposlenih v IBM-u delalo od doma. Tedaj je IBM izračunal, da so s tem privarčevali več kot sedem milijonov kvadratnih metrov pisarn in samo v ZDA 100 milijonov dolarjev letno....