Slo-Tech - Človeštvo ni bilo v bližini Lune že pol stoletja, potem ko je decembra 1972 Apollo 17 na Zemljo pripeljal 110 kilogramov vzorcev. Prihodnji mesec se utegne to spremeniti, saj bo Nasina misija Artemis II v orbito okoli Lune pripeljala prvo človeško posadko odtlej. Na Floridi je že vse nared, da bo 6. marca po lokalnem času Artemis II odbrzela proti 380 tisoč kilometrov oddaljenemu satelitu.

V četrtek so dokončali pomemben preizkus, ki je vdrugo uspel. Februarja so ga morali zaradi puščanja vodika ustaviti, to pot pa težav ni bilo. V približno 50 urah so v plovilo natočili 2700 kubičnih metrov goriva. S tem so pripravljeni na 10-dnevno misijo, med katero bodo najprej obkrožili Zemljo in nato poleteli proti Luni, jo obkrožili na višini 6.500-10.000 kilometrov in se vrnili v Pacifik. Raketa SLS bo tedaj prvikrat nosila kapsulo Orion s posadko. Artemis I je leta 2022 letela zelo podobno, a brez posadke.

Posadko bodo sestavljali ameriški astronavti Reid Wiseman, Victor Glover in...

NASA - NASA je na drugem razpisu za gradnjo plovila, ki bo na Mesec peljalo posadko, izbrala Blue Origin. Za misijo Artemis bo Blue Origin načrtoval, razvil, preizkusil in preveril plovilo Blue Moon. Pogodba, ki je vredna 3,4 milijarde dolarjev, vključuje tudi eno demonstracijsko misijo brez posadke, preden bo Artemis V leta 2029 poletel na Mesec.

Po trenutnem načrtu bodo štirje astronavti v misiji Artemis V poleteli na vesoljsko postajo Gateway v plovilu Orionu na raketi SLS. Od tam se bosta na proti površju Meseca odpravila v plovilu Blue Moon, kar bo trajalo približno teden dni. Tam bosta pristala blizu južnega pola.

Podobno pogodbo je NASA podelila tudi že SpaceX-u v letu 2021. Tedaj se je Blue Origin tudi prijavil, a izgubil in naposled vložil tudi tožbo, ki pa jo je izgubil. A NASA je nato lani najavila še en razpis za razvoj drugega pristajalnika (lander), saj da bo konkurenca omogočila hitrejši razvoj in nižje cene. SpaceX medtem razvija tehnologijo za misiji Artemis III in...

NASA - Ameriška vesoljska agencija je razkrila četverico astronavtov, ki bodo predvidoma konec prihodnjega leta na odpravi Artemis II obleteli Luno.

Posadko Artemisa II sestavljajo poveljnik Reid Wiseman, pilot Victor Glover in specialista Christina Koch ter Jeremy Hansen. V primeru uspešno opravljene misije bodo to prvi ljudje po več kot 50 letih - od odprave Apollo 17 leta 1972 - ki bodo zaokrožili okrog Meseca. Hansen bo ob tem prvi Kanadčan na Lunarni odpravi in s tem tudi prvi neameričan. Hkrati bo edini od četverice, ki bo v vesolje poletel prvič, vsi ostali pa so že veterani z enim poletom, pri čemer izstopa predvsem Koch, ki s 328 dnevi drži rekord najdaljšega bivanja ženske v vesolju. Kriterijev, po katerih so bili člani izbrani, niso podrobneje pojasnili, je pa bilo že predtem jasno, da bo s predstavnikom vključena Kanada, in sicer zaradi njene vloge pri projektu Lunarne postaje Gateway.



Odprava Artemis II bo imela nalogo v prvi vrsti preveriti zanesljivost kapsule Orion s...

NASA - NASA in Axiom Space sta predstavila prototipno vesoljsko obleko, kakršno bodo astronavti na odpravi Artemis III uporabili na površju Meseca.

Ko naj bi se ameriški astronavti okoli leta 2026 z odpravo Artemis III vrnili na Mesec, jih čaka večji izziv od sprehodov, ki so jih uprizarjali na misijah Apollo. Tokrat bodo namreč pristali na južnem polu, kjer bo hladneje. Obenem bodo morali postoriti tudi več praktičnih reči, kajti to pot se nameravajo Američani na naš naravni satelit vrniti za stalno, zato se bodo morali ljudje na površju gibati bolj udobno in okretno. Temu je namenjen razvoj nove vesoljske obleke AxEMU (Axiom Extravehicular Mobility Unit), ki so jo prvič pokazali v sredo v houstonskem vesoljskem centru. Obleka, ki so jo za Naso razvili in izdelali v zasebni firmi Axiom Space, nudi boljšo zaščito pred mrazom in vročino, pa tudi sevanjem ter nadležnim drobnim peskom kot pretekle tovrstne rešitve. Obenem je primerna tako za moške kot ženske, kajti na odpravi Artemis III...

Spaceflight Now - V torek je japonska vesoljska agencija opravila prvo izstrelitev nosilne rakete H3, s katero bodo skušali na tržišču konkurirati v prihodnosti. Toda preizkus je propadel, po tem ko se ni prižgal motor druge stopnje.

SpaceXovi Falconi 9 so z drastičnim nižanjem cene poletov v Zemljino orbito, ki je v mnogočem posledica večkratne uporabnosti prve postisne stopnje, pošteno premešali štrene na svetovnem tržišču izstrelitev. Agencije in podjetja po svetu si mrzlično prizadevajo skonstruirati konkurenčne cenejše rešitve, kot je na primer evropska Vega-C. Japonska vesoljska agencija JAXA je v zadnjem desetletju v sodelovanju z Mitsubishi Heavy Industries razvila raketo H3, naslednico uveljavljene H2-A, in zanjo potrošila preračunano okoli poldrugo milijardo evrov. Osrednja novost glede na predhodnico je nov motor prve potisne stopnje, LE-9, ki golta mešanico tekočih vodika in kisika. LE-9 je kar približno za tretjino močnejši od starejšega motorja LE-7A in bi v konfiguraciji s tremi...

NASA - V nedeljo zvečer po našem času je vesoljsko plovilo Orion uspešno pristalo v morju ob kalifornijski obali. S tem se je odprava Artemis 1 zaključila s popolnim uspehom.

Ko se je 16. novembra velikanska raketa SLS naposled prvič uspešno pognala v zrak, je bila to zgolj prva etapa v dobrih 25 dneh misije Artemis 1, s katero so NASA in sodelavci preizkušali opremo, ki naj bi v nekaj letih človeka vrnila na Mesec. Drugi najtežji preizkus na spisku je bila vrnitev plovila Orion, saj nista smela zatajiti toplotni ščit in pa sistem padal. Orion je v atmosfero vstopil v nedeljo, približno 20 minut čez šesto popoldan po našem času, pri hitrosti skoraj 40.000 kilometrov na uro. Temperatura na zunanji strani ščita je med padanjem dosegla 2800 stopinj Celzija. Že 20 minut pozneje, ob 18.40, je naprava nadzorovano čofnila v Tihi ocean, blizu kalifornijske obale. Po nekaj urah pregledovanja z razdalje, pri katerem so ugotovili, da kapsula ni utrpela poškodb, jo je na krov vzela ladja USS...

NASA - Množica ameriških vesoljskih inženirjev, strokovnjakov in politikov si je danes zjutraj oddahnila, kajti po več odmevnih odpovedih tik pred zdajci je gigantska raketa SLS, v katero NASA polaga upe za vrnitev človeka na Luno, vendarle uspešno poletela in pričela odpravo Artemis 1. Vesoljska kapsula Orion je tako na poti proti našemu naravnemu satelitu.

Po koncu hladnovojne tekme v poletih na Luno ni bolj kontroverznega vesoljskega projekta od ameriške supertežke nosilne rakete Space Launch System ali SLS. Odkar so leta 2011 pognali njen razvoj, se snovalci pri Nasi in Boeingu otepajo očitkov, da gre za zastarel in drag koncept, ki preveč sloni na klasičnih pristopih iz programa Apollo. Temu je težko oporekati, saj tako raketa sama, kakor tudi kapsula za posadko Orion, močno spominjata na raketo Saturn 5 in kapsulo Apollo - le da imata v droboju tudi veliko tehnologije iz programa raketoplanov Space Shuttle. SLS je pravzaprav prva nova Nasina raketa po štirih desetletjih in sploh...

Slo-Tech - V petek je na izstrelišče v Kennedyjevo vesoljsko središče na Floridi prispela nov raketa za SLS (Space Launch System), ki bo v prihodnjih mesecih na Mesec ponesla kapsulo brez posadke. Nova raketa za misijo Artemis 1 v okviru istoimenskega vesoljskega programa nadomešča dosedanje rakete Ares. Celotna struktura rakete s stojalom, ki so jo iz hangarja na sedem kilometrov oddaljeno izstrelišče premikali 11 ur, tehta 5000 ton in meri 120 metrov.

V začetku aprila bo sledila vaja, na kateri bodo simulira odštevanje in izstrelitev. To bodo vadili do 9,4 sekunde pred vzletom, ko bi dejansko vključili motorje. To pomeni, da bodo simulira vse, vključno s točenjem goriva. Če bo šlo vse po načrtih, bo junija ali julija Artemis-1 poletel proti Mesecu, seveda brez posadke. SLS ne bo stal na ploščadi vse dotlej, temveč ga bodo aprila prestavili nazaj v hangar. SLS je razvila NASA, a že ima konkurenco, saj Muskov Space-X razvija Starship, ki ga bo možno uporabiti večkrat.

NASA je razvoj SLS...

NASA - V agenciji NASA so se na tiskovni konferenci lotili podrobnejše razlage izzivov pri projektu Artemis, vrnitvi astronavtov na Mesec. Prvič so uradno povedali, da je prvotni rok, leto 2024, nedosegljiv, in predvideni povratek Američanov na naš naravni satelit zamaknili za eno leto.

Med mandatom predsednika Donalda Trumpa so Američani pognali ambiciozen program vrnitve svojih ljudi na Luno, ki so ga poimenovali Artemis. Obrvi je takrat privzdignil predvsem predvideni datum poleta, v letu 2024. To je bilo spričo polžje izgradnje gigantske nosilne rakete SLS in mnogih drugih še čakajočih izzivov, kot je bil razvoj pristajalnika, že tedaj težko dosegljivo. Nato so dodatni zapleti v obliki pandemije novega koronavirusa predvideno časovno okno napravili še bolj neverjetno. Toda agencija NASA se je doslej kljub temu izogibala reorganizaciji urnika - bržkone predvsem z namenom, da od kongresa izposluje kar se da veliko sredstev, od katerih je neposredno odvisna hitrost razvoja potrebnih...

Ars Technica - Nasi je v četrtek v drugem poskusu uspelo motorje rakete SLS, ki je pritrjena na podstavek v bazi Stennis, poganjati poln delovni čas, skoraj petsto sekund. Sedaj lahko stečejo priprave na prvi polet.

Gromozanska raketa SLS (space launch system), najmočnejša v obstoju, je že od samih začetkov močno obremenjena z zamudami in prekoračenimi stroški. Američani so v razvoj pognali med 17 in 20 milijardami dolarjev - odvisno, kam štejemo gradnjo namestitvenih kapacitet - poleteti pa bi morala že sredi preteklega desetletja. To je problem, ker gre za nosilno raketo, na kateri sloni ameriški program vrnitve človeka na Mesec, Artemis. Zato je januarski neuspeh pri statičnem testiranju njenih ogromnih motorjev zelo bolel, saj je v praksi pokopal upe, da bi se astronavti na Luno zares vrnili v letu 2024, kakor je bilo sprva predvideno. Motorji bi morali delovati osem minut, a je že po dobri minuti prišlo do izključitve. Dobra novica pa je pozneje bila, da vendarle ni šlo za resnejšo strojno...

NASA - Agencija NASA je objavila tri izbrance v natečaju za razvoj lunarnega pristajalnega plovila v okviru programa vrnitve na Mesec, Artemis. Pogodbe v skupni vrednosti slabe milijarde dolarjev so prejeli Blue Origin, Dynetics in SpaceX, izvisel pa je Boeing.

Američani si še vedno prizadevajo leta 2024 vnovič pristati na Mesecu s človeško posadko, navzlic vsem tegobam zaradi koronavirusa in težavnega razvoja rakete SLS. Zamisel gre takole: dva astronavta, moškega in žensko, bo v kapsuli Orion v vesolje ponesla raketa Space Launch System. V lunini orbiti bi potem prestopili v plovilo za spust na površje našega naravnega satelita. Trenutno še ni jasno, ali bo pri tem sodelovala tamkajšnja vesoljska postaja Lunar Gateway, kajti čeprav je bila sprva predvidena za enostavnejšo logistiko, jo je hitenje letos potisnilo na stranski tir in naj bi jo izkoristili šele za prihodnje misije okoli leta 2028, namenjene stalnejši človeški prisotnosti na Mesecu. Medtem ko sago okoli razvoja SLSa že...

NASA - ...