Slo-Tech - Ker, kot pišemo že dve leti, pisarna informacijske pooblaščenke rešuje nove ugotovitve s področja varstva osebnih podatkov od primera do primera in nikoli ne pogleda milimetra levo ali desno, je ponovno čas za nov pregled dobrih praks s področja spoštovanja relevantne procesne zakonodaje (ZDavP, ZUP in GDPR v vsakokratnem agregatnem stanju).

Tokrat si za začetek oglejmo novo dognanje FURS, kjer so napredovali iz običajnega objavljanja davčnih številk in rojstnih datumov v kvalitetno zbirko vseh mogočih podatkov.


Da četrti odstavek 85. člena ZDavP določa: "Če je potrebno opraviti vročitev tako, da se dokument objavi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava, v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, se v primeru, če dokument vsebuje podatke, ki se štejejo za davčno tajnost, na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava, namesto dokumenta objavi zgolj obvestilo o dokumentu, ki vsebuje osnovne podatke iz dokumenta, brez podatkov,...

Slo-Tech - Medtem, ko se pisarna Informacijske pooblaščenke že skoraj štirinajst dni trudi ugotoviti, kako točno bi morali na Slo-Techu predstaviti njihovo večletno inšpekcijsko prakso (glej sliko desno), pa slovenski državni aparat seveda ne spi (topla jesen preprečuje zimsko spanje) in zato navdušeno proizvaja nove primere, ki jih lahko analiziramo.


Tako so sedaj upravne enote ugotovile, da je za skladnost s slovensko zakonodajo s področja varovanja osebnih podatkov dovolj, da se na pravno podlago sklicuješ (branje ni potrebno).

Zakon o splošnem upravnem postopku namreč v svojem 96.a členu pravi, da v kolikor so izpolnjeni določeni pogoji, se objavijo nekateri podatki iz tretjega odstavka 96. člena ZUP. Ker branje seveda škodi in ker gre za pomembne podatke z razvoja prakse uporabe GDPR (ki bo v Sloveniji skorajda že dobila zobe -- morda celo letos) si poglejmo nekaj najboljših primerov:



Datum rojstva je v javni objavi seveda pomemben, ker kup podatkov iz 96. člena ZUP ne...

Slo-Tech - Na Slo-Techu smo v letu 2021 odkrili kvaliteten vir dobrih praks s področja varstva osebnih podatkov v obliki oglasne deske državne uprave. Ker smo štiri leta in pol po uveljavitvi Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) spet tik pred tem, da bomo v Sloveniji končno sprejeli potrebno zakonsko ureditev tega področja, ki bo prinesla nezanemarljive globe, je ponovno čas, da si pogledamo, kako je z uporabo predpisa v praksi (kar najbolj natančno kaže na politiko dela nadzornega / prekrškovnega organa).

Naš obstoječi Zakon o varstvu osebnih podatkov (pa tudi trenutni predlog popravka) je malce poseben, še posebej, če ga beremo skupaj z Ustavo (kot jo trenutno na primeru COVIDnih predpisov razlaga Ustavno sodišče). Oba akta zahtevata, da so obdelave osebnih podatkov določene v zakonu. In objava podatkov na spletni oglasni deski vsekakor je obdelava, prav takšna, ki mora biti določena v zakonu. Če beremo ZVOP, hitro ugotovimo, da mora biti določeno kateri podatki se obdelujejo, za...

Slo-Tech - V prejšnjem letu smo dokaj redno spremljali razvoj dobrih praks pri slovenskih državnih organih, ki svoje odločbe državljanom in drugim prebivalcem vročajo prek oglasne deske državne uprave. Po tem, ko smo jih pregledovali več tednov, nam je novih primerov zmanjkalo. Zato smo po skoraj letu dni ponovno pogledali, kaj se dogaja na tem področju.

Hiter pregled je odkril nekaj zanimivih primerov, ki kažejo, da praksa objave osebnih podatkov posameznikov na oglasni deski nikakor ni zamrla.

Kaj smo našli?

Našli smo tri zanimive objave. Gre za sporočila o vročanju z javnim naznanilom, s katerimi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije posameznike, ki jih ni uspela doseči s pošto, obvešča, da jim bi radi vročili nek dokument in da bodo šteli dokument za vročen, tudi če ti posamezniki ne pridejo ponj.

Naš Zakon o varstvu osebnih podatkov je malce poseben, še posebej, če ga beremo skupaj z Ustavo. Oba akta zahtevata, da so obdelave osebnih podatkov določene v zakonu. In...

Slo-Tech - Dobrih štirinajst dni je minilo od naše zadnje kavč inšpekcije. Ker je popolnoma nemogoče, da bi se v Republiki Sloveniji v pol leta kaj spremenilo, si tokrat oglejmo nova dognanja s področja varstva osebnih podatkov.



Center socialno delo Celje tako ugotavlja, da mu ni znano prebivališče oseb za katere v dani odločbi posoja denar za namen plačila bivanja v domu starejših občanov.

Finančni urad Brežice je ugotovil, da podatki iz 85. člena ZDavP-2 ne zadoščajo za javni linč davčnega zavezanca. Zaradi tega je potrebno objaviti še davčno številko in antedatirati čas objave na oglasni deski na januar.


Prav tako v Sloveniji obstaja policistka, ki ne plačuje davkov, hodi v službo, vendar je FURS drugače kot z javno objavo ni sposoben izslediti. Vsekakor pohvalno.


Podobno delamo tudi s prekrškarji, davčnimi dolžniki (tudi malo večjimi), sploh če slučajno kaj plačajo.

Še vedno niso problem podatki davčnih dolžnikov, ki se enkrat znajdejo na internetu - ko pobrišemo...

Slo-Tech - V prejšnjih nekaj člankih v seriji smo se učili o uporabi Splošne uredbe o varstvu podatkov v praksi na primeru spletne oglasne deske eUprave. Naleteli smo namreč na nekaj primerov objav, ki na prvi pogled izgledajo povsem normalne za oglasno desko državne uprave, vendar nas je Informacijska pooblaščenka skozi svoje nadzore in ukrepe (brisanje objav) poučila o bolj finih niansah zakonitosti obdelav osebnih podatkov.

Skozi članke smo se naučili nekaj malega o splošnem upravnem postopku, predvsem o tako imenovani nadomestni vročitvi; zdaj tako razlikujemo med objavo obvestila o dokumentu in objavi celotnega dokumenta. Načeloma naj bi se po ZUP na spletni oglasni deski objavilo le obvestilo, enako tudi v davčnem postopku po ZDavP-2, pa se tega vsaj nekateri organi niso držali.

No, po nekaj naših vprašanjih in objavah je IP opravil temeljit inšpekcijski nadzor in počistil oglasno desko. To je naredil vsaj trikrat. In zdaj je oglasna deska čista, ostale so le zakonite objave. A ne?...

Slo-Tech - Vse dosedaj smo mislili, da so določila GDPR "all inclusive" - da pravica do varstva osebnih podatkov pripada vsakemu posamezniku, ne glede na njegovo državljanstvo (ali pomanjkanje tega). Tak vtis vsaj daje branje uvodnih stavkov uredbe, kjer denimo piše, da bi »načela in pravila o varstvu posameznikov pri obdelavi njihovih osebnih podatkov morala ne glede na njihovo državljanstvo ali prebivališče zagotavljati spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin posameznikov« in da naj bi se »varstvo, zagotovljeno s to uredbo, moralo uporabiti za obdelavo osebnih podatkov posameznikov, ne glede na njihovo državljanstvo ali prebivališče«.

Zato smo bili toliko bolj presenečeni nad praksami nekaterih državnih organov, ki očitno mislijo, da beguncem ta pravica ne pripada, tako da lahko nadaljujejo z masovnim objavljanjem njihovih osebnih podatkov na oglasni deski e-uprave.

Spomnimo: v nedavnem nizu člankov smo večkrat opozorili na zanimive prakse nekaterih državnih organov, ki so se v primeru...

Slo-Tech - Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) se očitno ni zadovoljila s pojasnili Informacijske pooblaščenke, da pri nadomestnem vročanju ni dovoljeno objaviti kar celih odločb, z imeni, davčnimi številkami, opisi kršitve in vsem ostalim kar gre zraven.

Včeraj sta tako kar dve izpostavi FURS na oglasni deski e-Uprave objavili svoja sklepa o davčni izvršbi zoper isto osebo - Aneliyo E. S., ki je očitno pred časom živela v Slovenski Bistrici. Izpostava v Murski Soboti bi od nje rada 270€ + stroške, Mariborska pa kar 5335€.

Ko FURSovi uradniki pripravljajo objave teh podatkov pogledajo v Zakon o davčnem postopku in Splošno uredbo o varstvu podatkov. Zakon o davčnem postopku v 85. členu določa, da se namesto dokumenta objavi zgolj obvestilo o dokumentu, ki vsebuje osnovne podatke iz dokumenta, brez podatkov, ki se štejejo za davčno tajnost. V obvestilu se navede osebno ime, letnico rojstva, oziroma firmo zavezanca za davek, njegov naslov, opravilno številko in datum...