Slo-Tech - Ostanki kitajske nosilne rakete Long March 5B, ki je v orbito ponesla raziskovalni modul za vesoljsko postajo, so danes treščili na Zemljo. V atmosfero so vstopili nad južnim Pacifikom ob 11. uri po slovenskem času, kar je precej prej od napovedi. Gorenje rakete v atmosferi je bilo možno videti s precejšnje razdalje, tudi iz Avstralije. Padec rakete na Zemljo ni povzročil škode, a so bili mednarodni opazovalci pred tem precej zaskrbljeni.

Ocenili so, da je pri padcu približno 0,5 odstotka možnosti, da bo povzročil gmotno škodo ali poškodbe ljudi. To je sicer malo, a bistveno več kot pri ostalih izstrelitvah drugih vesoljskih agencij. Čeprav so iz orbite na Zemljo že padli posamezni predmeti, se vesoljske misije nikoli ne načrtujejo tako, da bi tako veliki deli načrtno nenadzorovano padli na površje. Kitajsko zunanje ministrstvo odgovarja, da vse vesoljske misije izvajajo v miroljubne namene in v skladu z mednarodnimi praksami in zakoni. Dodal je, da je raketa sestavljena tako, da...

Space News - Kitajci so na svojo modularno vesoljsko postajo uspešno priklopili še drugi raziskovalni modul, s čimer je njena začetna konfiguracija popolnjena.

Po tem, ko so Kitajci lanskega aprila pričeli sestavljanje svoje prve modularne vesoljske postaje Tiangong in v orbito utirili servisni ter bivalni modul Tianhe, je bilo letos na sporedu priklapljanje modulov za uporabno delo. Julija je do postaje prispel prvi raziskovalni modul Wentian, ta teden pa še njegov dvojček, Mengtian. Izstrelitev je bila v ponedeljek dopoldan po našem času iz centra Wenchang, na raketi Dolgi pohod 5B. Postopek je potekal brez težav, podobno kot pri Wentianu pa so tudi Mengtiana v ponedeljek zvečer najprej pripojili na točko neposredno nasproti modula Tianhe. Nato ga bodo z robotsko roko premaknili na pozicijo nasproti Wentianu, da bo z njim tvoril kraka črke T. S tem bo Tiangong dobil končno obliko - če poleg ne štejemo še zanimive premise dodatnega modula, oziroma vesoljskega teleskopa Xuntian, ki naj bi...

Firefly - Teksaški firmi Firefly Aerospace je z raketo Alpha v drugem poskusu uspelo doseči Zemljino krožnico. Število zasebnih podjetij s tem dosežkom se tako nezadržno povečuje.

Revolucija v pošiljanju raket v vesolje, ki jo je pognal SpaceX, je botrovala vznikanju množice konkurenčnih zasebnih podjetij. Prvi povzpetneži, ki jim je uspelo doseči orbito, kot so Rocket Lab, Virgin Orbit in Astra, so se za začetek osredotočili na manjše nosilne rakete, ki zmorejo v nizko Zemljino krožnico (LEO) ponesti tovor mase nekaj sto kilogramov. S tem stavijo predvsem na živahno tržišče izstreljevanja mikro- in nanosatelitov. Toda zaradi skokovitega razvoja in širjenja pristopa množičnih skupinskih izstrelitev jim grozi, da jih bodo zmogljivejše rakete izrinile s trga. Zato druga podjetja, med njimi Relativity Space, ABL Space Systems in Firefly Aerospace, že spočetka razvijajo naprave z nosilnostjo nad eno tono. Zadnjemu od naštetih je prek vikenda uspelo postaviti enega glavnih mejnikov v tovrstnem...

Space News - Včeraj zvečer se je velikost kitajske modularne vesoljske postaje Tiangong podvojila, saj so ji priklopili prvega od dveh laboratorijskih modulov, Wentian.

Lansko pomlad je Kitajska pričela z montažo svoje modularne vesoljske postaje Tiangong, ko je v Zemljino krožnico poslala osrednji modul, Tianhe. Od tedaj smo videli še po tri uspešne odprave s tovorom in posadkami, v drugi polovici letošnjega leta pa je na redu dokončanje postaje, ki bo v polni velikosti poleg Tianheja vsebovala še dva laboratorijska modula, Wentian in Mengtian. Prva od dveh ključnih etap montaže dodatnih modulov se je odvila včeraj. Najprej je nekaj po osmi uri zjutraj po našem času z izstrelišča Wenchang na otoku Hainan poletela raketa Dolgi pohod 5B, z Wentianom na krovu. To je bil s 23 tonami najtežji tovor na kateri od kitajskih nosilnih raket doslej (modul Tianhe ima 3 tone manj). Združitev z vesoljsko postajo pa so uspešno izvedli enajst ur pozneje.

Wentian, kar v prevodu pomeni Nebeško poslanstvo, je...

Space News - Trije tajkonavti so zgodaj zjutraj po našem času poleteli proti kitajski vesoljski postaji Tiangong in še pred poldnevom uspešno prispeli. To je prva kitajska človeška vesoljska odprava po petih letih in začetek delovanja modularne vesoljske postaje, od katere si veliko obetajo.

Ko so Kitajci konec aprila v orbito poslali prvi modul vesoljske postaje Tiangong, je bil to zgolj začetek zelo živahnega programa gradnje tega objekta, ki naj bi jo v osnovni različici dokončali že v dveh letih. Konec maja je sledila prva robotska odprava s tovorom, ki je zaradi tehničnih težav sicer za en teden zamudila, a to očitno ni pomenilo bistvenih ovir za nadaljevanje, kajti prva posadka tajkonavtov je danes sledila po načrtu na odpravi Shenzhou 12. Raketa Dolgi pohod 2F se je malo pred polčetrto zjutraj po našem času dvignila z izstrelišča Jiuquan in do postaje prispela sedem ur pozneje ter se nanjo uspešno priklopila. Dogodek so Kitajci, v zanje neznačilni potezi, prenašali po televiziji.

...

Space News - Osrednja potisna stopnja kitajske nosilne rakete Dolgi pohod 5B, ki je pred dnevi v vesolje ponesla prvi modul vesoljske postaje Tiangong, bo po vsem sodeč v atmosfero vstopila nenadzorovano, pri čemer bodo njeni deli na tla padli okoli osmega maja.

29. aprila so Kitajci v Zemljino krožnico uspešno izstrelili prvi del svoje modularne vesoljske postaje Tiangong. Tovorna mula je bila nova nosilna raketa Dolgi pohod 5B, in sicer v precej samosvoji konfiguraciji, saj poleg štirih stranskih potisnikov uporablja zgolj eno osrednjo potisno stopnjo. To pomeni, da je glavni del nosilne rakete dosegel orbito, s čimer se razlikuje od klasičnega pristopa, po katerem prve potisne stopnje ne dosežejo ubežne hitrosti in namesto tega balistično padejo na dobro predvideno območje. Naprave, ki jih želimo na tla poslati iz orbite, je treba z dodatnim potiskom premišljeno suniti v atmosfero, če želimo vsaj približno nadzorovati njihov padec. Obstaja pa seveda še druga možnost: da izid prepustimo...

Spaceflight Now - Zgodaj zjutraj po našem času so Kitajci v vesolje uspešno izstrelili osredji del svoje nastajajoče modularne vesoljske postaje, s čimer se je pričela njena montaža v orbiti, ki bo predvidoma trajala do konca prihodnjega leta.

Čeprav je Kitajska v vesoljsko tekmo vstopila razmeroma pozno, z velikimi koraki krajša zaostanek za ostalimi velesilami. To velja tudi za področje stalnih človeških nastanitev v vesolju, kjer je v preteklem desetletju upravljala z dvema testnima vesoljskima postajama v Zemljini krožnici, Tiangong-1 in Tiangong-2. Obe sta bili preprosti postaji iz enega kosa, namenjeni predvsem testiranju tehnologij za večje izzive - kot je prva modularna vesoljska postaja (CSS - Chinese Space Station), ki so jo poimenovali Tiangong ali Nebeška palača. Ta bo po videzu in strukturi precej spominjala na ruski Mir, s predvideno maso 66 ton pa bo približno šestkrat manjša od Mednarodne vesoljske postaje. Sestavljali jo bodo trije glavni moduli; Tianhe je osrednji, namenjen...

Space News - Kitajci so včeraj s pristankom na Zemlji uspešno zaključili preizkus prototipa svoje prihodnje kapsule za prevoz ljudi v orbito, ki bo zamenjala obstoječega delovnega konja, plovilo Shenzhou. Obenem je tovor, seveda še brez posadke, poletel na nosilni raketi Dolgi pohod 5B, kar je bila prva izstrelitev te rakete, na kateri sloni skorajšnja gradnja kitajske modularne vesoljske postaje.

Kitajci so tajkonavte doslej v vsemir pošiljali z družino kapsul Shenzhou. Toda omejitve starega dizajna kažejo zobe in za prihodnje ekspedicije, na primer do prihajajoče modularne vesoljske postaje ter Meseca, potrebujejo zmogljivejše plovilo. V torek so tako izstrelili prvi prototip še neimenovanega plovila prihodnje generacije, s katerim želijo doseči Lunino orbito. V 67 ur trajajoči misiji je kapsula, to pot še brez posadke, izvedla vrsto manevrov, s katerimi je dosegla višino 8000 kilometrov, nakar se je v petek zjutraj po našem času nadzorovano spustila na tla v Notranji Mongoliji, in sicer s...

Spaceflight Now - V petek po našem času so Kitajci izvedli tretjo izstrelitev velike rakete Dolgi Pohod 5 (Chang Zheng 5), ki je svojo nalogo tokrat prvič opravila brez težav. To je ključno za praktično vse načrtovane večje kitajske vesoljske podvige, saj vsi temeljijo na tej nosilni raketi.

Kitajska ima za 2020 in nasploh prihodnje desetletje v vesolju pripravljene ambiciozne projekte; med njimi odpravo na Mars in jemanje vzorcev z Meseca, pa gradnjo kitajske vesoljske postaje. Toda urnik vseh teh misij je bil zadnja leta pod vprašajem, in sicer zaradi težav z nosilno raketo Dolgi Pohod 5 (Chang Zheng 5), ki naj bi naprave ponesla v vesolje. Njen prvi polet pred tremi leti je pestila množica manjših napak in utirjenje satelita v napačno orbito (iz katere so ga potem uspeli naknadno prestaviti). Druga izstrelitev iz julija 2017 pa se je končala katastrofalno, z izgubo rakete in tovora spričo napake na pogonskem motorju. Skoraj dve leti in pol so inženirji potrebovali za odstranitev slabosti in...