Intel - Prejšnji teden so pri Intelu pokazali tretjo generacijo UI procesorja Gaudi, s katerim želijo izkoristiti trenutek, ko na tržišču vlada pomanjkanje tovrstnih čipov.

Nvidia trenutno žanje sadove uspešnega dolgoročnega načrtovanja na področju pospeševalnikov strojnega učenja, toda na tržišču vendarle vlada pomanjkanje takšnih čipov. GPTji in sorodni veliki jezikovni modeli potrebujejo na desettisoče procesorjev, kot so A100 in H100, kar ponuja priložnost tekmecem, kot sta AMD s serijo Instinct ter Intel. Modri tabor eno vejo tehnologije razvija na grafičnem in strežniškem oddelku, z megačipi, kot je Ponte Vecchio. Toda razvoj superračunalniških platform je počasen in zahteven - tako se je podjetje denimo lani odločilo, da prekine razvoj naslednika Ponte Vecchia, Rialto Bridga, in se usmeri neposredno na generacijo zatem, Falcon Shores v letu 2025. To pomeni, da podjetje iz tega naslova ne more hitro pripraviti izdelkov, s katerimi bi odgovorilo na trenutne tržne potrebe. Toda Intel...

Nvidia - Pri Nvidii so najavili čip H200 za superračunalnike, ki pa je v bistvu zgolj predhodnik, povezan s prihajajočim pomnilnikom HBM3E.

Na avgustovskem Siggraphu je Nvidia predstavila različico čipa GH200, povezanega s pomnilnikom HBM3E, ki naj bi dosegal prepustnost nad 9 Gb/s na pin, oziroma približno za polovico več kot HBM3. Ker so čipi GH združki Armovih CPU jeder Grace in GPGPU jeder Hopper, je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo podjetje pokazalo še "običajne" GPGPU različice čipov H100, torej navadnih hopperjev. To so storili v ponedeljek na superračunalniški konferenci SC23. Čeprav bodo računska vezja osveženega čipa enaka kot v H100, je vendarle dobil naziv H200; nemara zato, ker je v njem prižganih vseh 6 krmilnikov HBM pomnilnika, medtem ko je v H100 en ugasnjen. To pomeni, da bodo za H200 namenjeni izbrani (binned) čipi, saj proizvodni izkoristek ni posebej visok. V končni fazi to pomeni 141 GB pomnilnika HBM3E s skupno pasovno širino 4,8 TB/s, medtem ko končni pribitek k...

Slo-Tech - Novo zarjo med superračunalniki ponazarja Aurora, ki bo na novembrski lestvici najhitrejših sistemov Top500 prevzela prvo mesto. Iz laboratorija Argonne so sporočili, da je končana gradnja Aurore, ki jo je dobavil HPE. Sedaj ko je strojna oprema na svojem mestu, sledi namestitev programske, že jeseni pa bi lahko Aurora začela poizkusno obratovati.

Sestavlja jo 1,2 milijona jeder (1.189.888), ki imajo 10,9 PB pomnilnika DDR5. Vsak procesor ima 64 GB lokalnega pomnilnika, vsak GPU pa 128 GB. Pomnilnika HBM2e za CPU-je je 1,36 PB, za GPU-je pa 8,16 PB. Za shranjevanje podatkov je 230 PB prostora. V praksi je torej v Aurori 21.248 procesorjev Xeon Max iz družine Sapphire Rapids (Xeon Max 9480) ter 63.744 grafičnih kartic (Ponte Vecchio).

Pričakujejo, da bo Aurora zlahka pometla s konkurenco in zasedla prvo mesto na lestvicah. Na Top500 ima trenutni rekord 1,1 eksaflop/s (Frontier), kar bi Aurora presegla za sto odstotkov.

Intel - Pri Intelu so na konferenci ISC oznanili naslednika GPGPU arhitekture Ponte Vecchio - to bo Rialto Bridge, toda kaj dosti o njem niso povedali.

V Intelu si trenutno še vedno dajejo opravka s sestavljanjem superračunalnika Aurora, ki naj bi ga pognali še letos in ki bo nosil 54.000 procesorjev Ponte Vecchio, kar je najnovejša GPGPU arhitektura iz modrega tabora. Pri nameri, da bi napravili prvi eksaflopni superračunalnik, so jih pri AMDju z napravo Frontier nedavno malce prehiteli, toda večna tekma se nadaljuje, kajti na superračunalniški konferenci ISC 2022 v Hamburgu je bil na redu naslednik Ponte Vecchia, ki tudi nosi ime italijanskega mostu, tokrat Rialta. Prispel naj bi ne prej kot koncem prihodnjega leta, precej verjetneje pa še pozneje. O njem žal prav veliko še ne vemo; namesto 128 računskih enot v PV jih bo nosil 160, verjetno bo uporabljal pomnilnik HBM3 in bo napravljen tudi v za generacijo novejših proizvodnih procesih. Ponte Vecchio je čip, v katerem je Intel združil...

AnandTech - Intel je na konferenci Supercomputing razkril veliko preostalih skrivnosti o sestavi superračunalnika Aurora, ki naj bi bil dokončan prihodnje leto in cilja na hitrostno krono.

Zgodba superračunalnika Aurora se kot jara kača vije skozi preteklo desetletje in v mnogočem ponazarja Intelove tegobe z razvojem grafičnih čipov. Napovedali so ga leta 2015, in sicer naj bi s podporo ameriškega ministrstva za energetiko nastal v Argonne National Laboratoryju ter prvotno dosegal hitrost slabih 200 petaflopov. Nato se je z zamiranjem Intelove GPGPU tehnologije Xeon Phi izid vse bolj odmikal. Ob napovedi prihajajoče GPGPU arhitekture Ponte Vecchio so izid postavili v leto 2021, predvideno zmogljivost pa povečali na eksaflop. Zaradi pandemije in težav s proizvodnjo so morali prestaviti tudi ta datum, tako trenutno velja, da bo Aurora izgotovljena nekje v drugi polovici prihodnjega leta. Toda po novem je pošteno povečana tudi tarčna hitrost, ki naj bi presegla dva eksaflopa in tako prehitela...

AMD - V AMDju so pokazali svojo bržkone najbolj ambiciozno serijo izdelkov za superračunalnike doslej, linijo GPGPU čipov Instinct MI200, na arhitekturi CDNA2, ki bo jedro prvega ameriškega eksaflopnega superračunalnika, Frontier.

Nvidia se je v preteklem desetletju s teslami in sorodnimi izdelki dobro utrdila na področju grafičnih čipov za splošno računanje (GPGPU) za oblak ter superračunalnike. Toda oba glavna procesorska tekmeca, Intel in AMD, se vztrajno dvigata. Prvi prihaja na prizorišče s čipi Ponte Vecchio, ki so osnova nastajajočega superračunalnika Aurora. AMD pa je po vzoru grafične arhitekture RDNA2 za domače uporabnike, kjer je Nvidio že skoraj dohitel, sedaj predstavil CDNA2, s katero namerava hoditi tekmecu v zelje še v superračunalniškem, oziroma strežniškem segmentu. Na tej zasnovi so zgrajeni izdelki z nalepko Instinct MI200, ki bodo na voljo v prvih mesecih prihodnjega leta; že sedaj pa podjetje z njimi izpolnjuje naročilo za ameriško ministrstvo za energetiko, ki v...

Intel - Intelov šef Pat Gelsinger je obelodanil nov strateški načrt proizvodnje polprevodnikov, tako kar se tiče Intelovih tovarn kot čipovnih dizajnov. Nova strategija namreč cilja na večjo prilagodljivost kot doslej, s čimer bo velikan na eni strani elegantneje ponujal svoje proizvodne kapacitete zunanjim partnerjem, na drugi pa tudi sam uporabljal linije drugih podjetij.

Intel se je zadnja leta v novicah pretežno pojavljal zaradi križevega pota njihove 10-nanometrske proizvodnje, pa ranljivosti, kot sta Spectre in Meltdown, ter Applove košarice; medtem pa ga je AMD prehiteval po desni. Toda firme takega kova se ne spodnese tako zlahka in da se odločno pripravlja strategija vrnitve na pota stare slave, je bilo prvič začutiti januarja, ko so objavili, da bo s februarjem na čelo stopil priljubljeni Intelov veteran - predvsem pa inženir - Pat Gelsinger. Možakar je pred dnevi v prezentaciji Engineering the Future prvič predstavil spremembe krovne usmeritve Intelove politike glede...

AnandTech - Intel se je na svoji predstavitvi na lasvegaškem CESu tudi tokrat osredotočil predvsem na širino svoje dejavnosti in bolj splošne napovedi, domače uporabnike pa zabaval pretežno s supertankimi prenosniki svojih partnerjev. Kljub temu smo videli tudi nekaj zanimivosti, kot so bile bežne demonstracije grafične arhitekture Xe in prihodnje generacije mobilnih CPUjev Tiger Lake.

Pri Intelu zadnja leta zaradi težav z 10-nanometrskim proizvodnim procesom ne uspejo najavljati in kazati konkretnih novih čipov s takšno naglico, kot bi si želeli, zato so postali mojstri v izvajanju prezentacij, ki so osrediščene okrog izdelkov, ki jih počno njihovi partnerji, ter naštevanju, kje vse lahko v računskih centrih vidimo njihove rešitve. Na letošnjem sejmu CES ni bilo nič drugače, saj je znaten del tiskovne konference (krajši video povzetek) odpadel na obdelavo podatkov v oblaku, umetno inteligenco, samovozne avtomobile in podobno. Tako smo lahko slišali, da video kodek SVT-AV1, ki ga razvijajo v...

ZDNet - Intel je včeraj v Denverju predstavil novo družino grafičnih čipov Ponte Vecchio, ki bodo zgrajeni v 7-nm tehnologiji in bodo nared prihodnje leto. Čipi iz te družine bodo namenjeni v glavnem superračunalnikom (HPC) in umetni inteligenci (AI). Zategadelj bo šlo za diskretne čipe, ki bodo zmogli računanje s števili s plavajočo vejico tudi v dvojni natančnosti. S tem bo Intel neposredno tekmoval z Nvidiino serijo Tesla in AMD-jevim Radeon Instinctom. Intel čaka tu trdo delo, saj ima trenutno Nvidia prepričljivo prednost na trgu HPC in AI.

Nasploh bo Ponte Vecchio prvi Intelov komercialni čip, ki bo zgrajen v 7-nm tehnologiji. Uporabljal bo tehnologijo Multi-Chip Module (MCM), kar pomeni, da bomo namesto monolitnega čipa imeli več hitro povezanih čipletov (chiplet), ki imajo vsaj nekaj jeder. Čipi bodo uporabljali 3D-zlaganje komponent (Foveros) in HBM (High Bandwidth Memory). CXL (Compute Express Link) bo deloval prek PCIe 5.0. Intel se torej hvali, da bo arhitektura Ponte Vecchio...