bit-tech.net - Žal ne gre za samodejno polnjenje mesečnega računa, temveč za polnjenje baterij v mobilnih telefonih, a se marsikateri uporabnik ne bi branil tudi prve opcije. Samodejno polnjenje baterij razvijajo v Nokiinem raziskovalnem centru, ki se nahaja v britanskem Cambridge-u. Idejo so dobili pri pasivnih RFID karticah, ki energijo za svoje delovanje dobijo iz elektromagnetnih valovanj, katerih je zrak dandanes itak poln. Slednji so seveda vir oz. prenašalci energije, zadoščajo pa za minimalne energijske potrebe RFID čipa pri oddajanju informacij.

...

Slashdot - Skladno s povečano osveščenostjo do okolja in pripravljenostjo vlaganja denarja v razvoje novih tehnologij, znanstveniki odkrivajo vedno nove načine pridobivanja energije - najnovejši način je tako pridobivanje energije iz dežnih kapljic. Za slednjega so zaslužne piezoelektrične lastnosti PVDF plastike, ki ob deformaciji oziroma pritisku proizvede električni tok - v laboratorijskih pogojih je znanstvenikom tako uspelo s kapljicami največje debeline (5 mm) pridobiti 12 mW električne energije oz. 1 µW neprekinjene električne energije.


Trenutni rezultati tako še ne zagotavljajo komerialne rabe, saj razen prvih laboratorijskih raziskav znanstveniki niso opravili še...

Neowin - Po besedah Neowin.net bosta obstajala dva modela. Oba bosta velika za približno en paket žvečilnih gumijev, razlika pa bo v zmogljivostih.

Močnejši brat, 300mW model, bo 'popil 10 mililitrov metanola, z enim polnjenjem pa bo to zadostovalo za kar 60 ur predvajanja glasbe z mp3 predvajalcem, osnovanim na trdem disku (iPod, Creative Zen in njima podobna druščina).

V mlajšega bratca boste lahko nalili 3,5 mililitra metanola, ker je dovolj za 100mW moči, to pa zadostuje za še vedno osupljivih 35 ur predvajanja glasbe na enakem sistemu, kot je opisan zgoraj.

The Register - AMD je izdal prve procesorje, ki so nastali kot sad nedavnega nakupa podjetja Alchemy Semiconductor.

Alchemy AU 1100, kakor se imenuje na naboru ukazov MIPS32 temelječ procesor je namenjen predvsem vdelavi v dlančnike, tekel pa bo pri hitrostih do 500 MHz. 333 megaherčna izvedenka naj bi po-žrla manj kot 200 mW, 500 MHz različica pa 500 mW. Klik! za specifikacije.

Purdue - Na tej strani lahko zasledite, kako bodo delovali novi ventilatorji. Zadevice naj bi delovale na piezoelektričnem učinku. Zgledale naj bi kot množica majhnih kovinskih paličic (debeline, recimo, človeškega lasu) ter se med dvema kovinama premikale na podlagi piezoeletričnega učinka. Taki ventilatorji naj bi bili idealni za hlajenje v notesnikih, kjer za navadne "ball bearing" ventilatorje ni več prostora. Namesto običajnih 300 mW moči naj bi ti ventilatorji porabili kar 150x manj, kar znese 2 mW. V prodaji naj bi bili čez dve leti, žal pa na strani še ni slike, kako naj bi te enote izgledale.

Overclockers Australia - Na OC.AU sem zasledil, da je nek japonski overclocker svojega Pentiuma4 navil iz 2.2 GHz na 2.6 GHz, uspelo mu ga je pa celo zbuditi na 2.9 GHz. Na tej strani lahko zasledite vse podrobnosti, sicer v japonščini. Pustimo hieroglife, pomembni so screenshoti ... Sicer pa AMD ne more več trditi, da ima najhitrejši procesor po zmogljivostih. Tukaj tale močno naviti P4 podira rekorde. Čakamo odgovor še kakšnega Japonca, ki bo navil Athlona XP na 2600 MHz