Slo-Tech - Največja ameriška zavarovalnica State Farm je sporočila, da v Kaliforniji ne bo več možno skleniti zavarovanja stanovanja, ker to ni več ekonomsko upravičeno. Eden glavnih razlogov je čedalje več naravnih katastrof, ki so v tej zvezni državi zaradi globalnega segrevanja intenzivnejše od povprečja.

V Kaliforniji je bilo leta 2022 kar 7490 gozdnih požarov, kar je več kot leto pred tem. To sicer ni absolutni rekord, je pa del 40-letnega trenda povečevanja števila in obsega požarov. Kalifornija je med deli ZDA (in tudi sveta), na katere podnebne spremembe najmočneje vplivajo, in sicer na področju poplav, erozije, gozdnih požarov, kmetijstva, preskrbe z vodo in uničenja naravnih habitatov. Med prvimi, ki si to izračunajo v dolarjih, so seveda zavarovalnice. Iz State Farm so zato sporočili, da so se tako odločili zaradi povečanih stroškov gradnje, strmo naraščajoče izpostavljenosti katastrofam in težav s pozavarovanjem. Tiskovni predstavnik je povzel, da State Farm ne more vplivati na...

Slo-Tech - Twitter se je odločil prepovedati oglaševanje vsebin, ki promoviranje zanikanje podnebnih sprememb, da bi omejil širjenje teh vsebin. Nova politika ne dovoljuje oglasov, ki nasprotujejo znanstvenemu konsenzu o podnebnih spremembah in človekovi odgovornosti zanje, s čimer se bodo ti oglasi uvrstili v isto kategorijo kakor nasilje, osebni napadi in obscenosti - vse to je nedovoljeno. Twitter se sklicuje na zadnje poročilo IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change) pri Združenih narodih pri presoji, kateri oglasi kršijo pravila.

Podjetje je dejalo, da zanikanje podnebnih sprememb ne more biti monetizirano na platformi, zavajajoči oglasi pa ne bi smeli odmikati resnih razprav o podnebni krizi. Spremembo so najavili včeraj na dan Zemlje. Twitterjeva odločitev sovpada z ugotovitvami, da so družbena omrežja med večjimi razširjevalci neresnic, zavajanj in dezinformacij. Twitter je med platformami, ki se proti temu najaktivneje bori. Že lani je začel uporabnike preusmerjati na...

Slo-Tech - Žvižgačica iz Facebooka Frances Haugen v pritožbi, ki jo je lani vložila pri ameriški agenciji za trg vrednostnih papirjev (SEC) in javnosti doslej ni bila dostopna, trdi, da je Facebook zavajal investitorje z izjavami, da obvladuje težave s širjenjem dezinformacij. Facebook je namerno zavajal in prikrival relevantna dejstva, s čimer je investitorjem povzročil materialno škodo, trdi Frances Haugen. Številni investitorji namreč ne želijo vlagati v podjetje, ki širjenja dezinformacij ne uspe zajeziti, zato je imelo prikrivanje tudi posledice na ceno delnic. Podjetje je v nasprotju z izjavami za javnost vedelo, da problema nima pod nadzorom.

Facebookovi zaposleni so že v začetku minulega leta vedeli, da pri iskanju po terminu podnebne spremembe na vrh zadetkov priplavajo dezinformacije. Facebookov podnebni znanstveni center, ki so ga ustanovili v boju zoper dezinformacije, je pri svojem delu neuspešen. Vsebine (nove povezave) se osvežujejo premalo pogosto, stran je nepregledna,...

Slo-Tech - Google ne bo več prikazoval oglasov, ki zanikajo podnebne spremembe, so sporočili iz podjetja. Oddelek za oglasni prostor ne bo več dovoljeval zakupa oglasov na spletnih straneh, ki uporabljajo Googlovo platformo za streženje oglasov, ki "nasprotujejo znanstvenemu konsenzu o obstoju in vzrokih za podnebne spremembe". V zadnjih letih so prejeli mnogo pritožb oglaševalcev, da se njihovi oglasi pojavljajo ob vsebinah, ki širijo neresnice o podnebnih spremembah, in založnikov, da se pojavljajo tudi oglasi, ki širijo tovrstna sporočila. Zaradi tega je Google ukrepal.

V prenovljeni politiki oglaševanja in monetizacije vsebine je odslej določeno, da so prepovedani oglasi ali monetizacija vsebin, ki trdijo, da so podnebne spremembe prevara, ki zanikajo informacije o dolgoletnem trendu segrevanja podnebja in ki zanikajo vpliv antropogenih izpustih ogljikovega dioksida na podnebne spremembe. Prepovedane so vsebine, ki navedeno predstavljajo kot dejstvo, dovoljene pa bodo vsebine, kjer se...

Slo-Tech - Težko pričakovano zaslišanje direktorjev Googla, Facebooka in Twitterja pred Kongresom v četrtek ni postreglo s konkretnimi odgovori. Glavni akterji Sundar Pichai, Mark Zuckerberg in Jack Dorsey so bili v svojih odgovorih še manj oprijemljivi kot oktobra. Medtem ko so politiki želeli na vsaj nekatera vprašanja slišati jasne odgovore z da ali ne, so se direktorji izogibali jasnim odgovorom. Po petih urah predstave za javnost je bil rezultat frustrirani člani odbora, ki so se - to je treba priznati - na zaslišanje pripravili in prišli z dobrimi vprašanji, in vznevoljeni direktorji, ki pa so si oddahnili.

To je bilo prvo zaslišanje po napadu na kapitol 6. januarja letos, kar je bila tudi pomembna tema zaslišanja, saj so napad podžgale in koordinirale objave na družbenih omrežjih. Krovna tema je bila dezinformacije in ekstremizem na družbenih omrežjih. Slednja niso zgolj pasivna platforma, zvočnik, ki bi omogočil slišanje teh vsebin, temveč vsaj delno aktivno sodelujejo pri...

Scientific American - Kljub praktično 100-odstotnemu konsenzu znanstvenikov o globalnem segrevanju kot posledici človekove dejavnosti, v javnem diskurzu še vedno prevladuje mnenje, da je stroka o tej temi razdeljena. Eden izmed glavnih virov dezinformacij so družbena omrežja. Nedavna raziskava je pokazala, da so na Twitterju kar 25 odstotkov objav o globalnem segrevanju napisali boti, ki so predvsem širili dezinformacije.

V raziskavi so analizirali 6,8 milijona čivkov, ki jih je 1,6 milijona uporabnikov objavilo maja in junija 2017. To je pomembno obdobje, ker so ZDA 1. junija 2017 sporočile, da odstopajo od pariškega podnebnega sporazuma (h kateremu so se vrnile ta teden). Naključni vzorec 184 tisoč uporabnikov je pokazal, da je bilo med njimi 9,5 odstotka botov, ki pa so bili odgovorni kar za četrtino vseh objav o podnebnih spremembah. Zanimivo je, da je delež objav botov upadel v dneh okrog 1. junija, ker se je tedaj povečalo število objav resničnih ljudi, ki sicer redkeje čivkajo o podnebnih...

Delo - Letos sta Nobelovo nagrado za mir prejela borec proti podnebnim spremembam, nekdanji ameriški podpredsednik Al Gore in Mednarodna skupina ZN o podnebnih spremembah (IPCC).

Petčlanski norveški odbor za nagrade, ki se odloča v najstrožji tajnosti, želi tako doseči večjo svetovno osveščenost o nevarnostih podnebnih sprememb.

Nobelova nagrada za mir je vredna 10 milijonov švedskih kron (1,1 milijona evrov) in jo tradicionalno podelijo 10. decembra v Oslu, Gore pa je že dejal da bo svojo polovico podaril Zvezi za zaščito podnebja.

O dogodku med drugimi poročajo Delo, BBC in Reuters.