Slo-Tech - Za Linux resda obstaja virusov in druge nesnage, a to samo po sebi sploh ne zagotavlja stoodstotne varnosti. V minulem letu se je število virusov, ki so napadali sisteme na Linuxu povečalo za dobro tretjino, v svojem poročilu ugotavlja Crowdstrike. Večinoma so bile tarče napadov naprave IoT, ki jih zlonamerna programska oprema skuša vpreči v botnet za izvajanje napadov DDoS. Druge vrste zlorab so še rudarjenje kriptovalut, pošiljanje spama, uporaba kot nadzorno-krmilni strežniki za botnete in kot vstopne točke v omrežja.

V primerjavi z letom 2020 smo lani beležili 35-odstotno povečanje malwara, ki napada naprave z Linuxom. Najpogostejše variante zlonamerne kode so XorDDoS, Mirai in Mozi, med katerimi je največja rast uspela prav slednjemu. Z občasnimi odkloni se število različnih virusov, ki napadajo Linux, vseskozi povečuje. Leta 2010 je bilo novih družin devet, predlani pa že 56. Prvi indici za leto 2022 kažejo, da se bo trend nadaljeval.

Slo-Tech - Poskusi zlorabe ranljivosti v knjižnici Log4j, ki so jo razkrili prejšnji teden, so se v zadnjih dneh močno okrepili, saj varnostna podjetja beležijo prek sto napadov na minuto.

Pretekli petek je bila objavljena huda ranljivost v Apachejevi javanski knjižnici za dnevniško beleženje Log4j, ki napadalcu omogoča izvajanje poljubne kode na daljavo. Problem je dvojen; kot prvo to odprtokodno knjižnico uporablja desetine milijonov računalnikov po svetu, saj je bila zgolj v zadnjih štirih mesecih z javnih repozitorijev pretočena 84-milijonkrat. Med uporabniki so tudi velika informacijska podjetja, kot so Amazon, Cisco, Oracle, Microsoft in IBM. In drugič: zloraba ranljivosti je nadvse enostavna, saj je dovolj, da se sistemu v beleženje vsili določeno zaporedje znakov. To pa pomeni, da jo je preprosto avtomatizirati in v dneh po objavi je število tovrstnih napadov res skokovito naraslo.

V varnostnem podjetju Check Point pravijo, da zaznavajo čez sto napadov na minuto in tudi v Sophosu...

Slo-Tech - V knjižnici Java logging library Log4j so odkrili hudo ranljivost, ki napadalcem omogoči izvesti poljubno kodo v sistemu, do katerega imajo le oddaljen dostop (remote code execution). Prizadeta knjižnica se široko uporablja, objavljena pa je tudi koda, ki omogoča izrabo ranljivosti. Zato ni presenetljivo, da že beležijo primere aktivne zlorabe in napadov na produkcijske sisteme. Popravljena verzija je že na voljo, a smo v veliki meri odvisni od proizvajalcev aplikacij in sistemov, ki uporabljajo Apache Log4j.

Prizadete so verzije od 2.0 do 2.14.1, zato vsem svetujemo nadgradnjo na verzijo 2.15.0. V nekaterih poznejših verzijah (2.10.0 in novejše) se je moč ubraniti tudi z zagonom aplikacije s posebnim stikalom (-Dlog4j2.formatMsgNoLookups=true), kar pa lahko vpliva na funkcionalnost Lookups. Ali je bil neki sistem že tarča napada, lahko preverimo v dnevniških datotekah, ki bodo v tem primeru vsebovale nize ${jndi:ldap://…}. Hekerji že množično iščejo ranljive sisteme. Celo v igri...

Apple - Pri Applu so vložili tožbo proti izraelski firmi NSO Group, avtorjem vohunskega orodja Pegasus, zaradi njihovega vdiranja v iphone. Ukrep sledi podobni predlanski tožbi WhatsAppa in pa nedavni uvrstitvi izraelskega podjetja na ameriško črno listo.

V zadnjih letih je bilo videti, da tehnološka podjetja sama zase ne najdejo odgovora na zloglasno vohunsko orodje Pegasus, izraelske družbe NSO Group, s katerim so mnoge avtoritarne oblasti vohunile za novinarji, aktivisti in političnimi nasprotniki. Pegasus zlorablja vrsto najbolj svežih ranljivosti v iOS, Androidu in tamkajšnjih aplikacijah, da na mobilne naprave pretihotapi programje za snemanje pogovorov ter krajo podatkov - nemalokrat na način, da uporabnik za to sploh ne ve (zero-click ali namestitev brez posredovanja uporabnika). Izraelci ali njihovi pomočniki očitno uspevajo takšne ranljivosti najti hitreje, kot jih Apple in Google uspeta krpati - tudi na račun razmeroma slabih politik nagrajevanja iskalcev hroščev, ki lahko...

Axios - ZDA, zveza NATO, EU in zaveznice so v prvi skupni deklaraciji obtožile Kitajsko organiziranega hekerskega delovanja proti zahodnim državam, v prvi vrsti marčnega napada z zlorabo ranljivosti v Microsoftovem Exchange Serverju.

V začetku letošnjega leta je prišlo do obsežnega vohunskega vdora v množico elektronskih poštnih predalov, ki je zlorabljal ranljivost v Microsoftovem Exchange Serverju. Šele marca je postalo jasno, da je bilo samo v ZDA prizadetih okoli 30.000 ljudi, medtem ko je bilo širom sveta napadenih kar okoli 250.000 poštnih strežnikov. Prizadeti so bili vsi od podjetij do univerz, raziskovalnih ustanov, obrambnih pogodbenikov ter nevladnih organizacij. Že spočetka so varnostni strokovnjaki in ZDA prste uperili v kitajsko hekersko združbo Hafnium, za katero se sumi, da deluje po nareku in s pomočjo kitajske države. Toda tokrat je ogromen obseg napadenih akterjev sprožil javno obtožbo, kakršne v tej obliki doslej še nismo videli.

Združene države, zveza NATO, Evropska...

Gizmodo - Zaradi okužbe z izsiljevalsko programsko opremo REvil, ki je že lani v Čilu onesposobila bančne poslovalnice, ima velike težave tajvanski proizvajalec računalnikov, prenosnikov in monitorjev Acer. Napadalci ob okužbi zahtevajo odkupnino v višini 50 milijonov dolarjev, kar je do sedaj znan znan rekord. Podjetje uradno napada ni potrdilo; dejali so, da imajo neobičajno situacijo in da poteka preiskava.

A vseeno so se podatki z Acerjevih strežnikov pojavili na spletni strani, kamor napadalci odlagajo ukradene dokumente žrtev REvila. V Bleeping Computer so kasneje uspeli potrditi, da je REvil napadel Acer in da terja 50 milijonov dolarjev odkupnine v kriptovaluti monero. Ob tem so napadalci posvarili Acer, naj ne stori podobne napake kot SolarWind. Za zdaj še ni jasno, kako so napadalci pridobili dostop do Acerjevih strežnikov, lahko pa bi šlo za zlorabo ranljivosti v Exchangeu.

Čeprav je številka 50 milijonov dolarjev astronomska, ima skupina REvil nekaj izkušenj z visokimi...

Slo-Tech - Varnostna firma Check Point je odkrila kopico ranljivosti v delu sistemskega čipa Snapdragon, ki je namenjen obdelavi signalov (DSP). Qualcomm je že objavil popravke, ki pa jih morajo Google in proizvajalci telefonov še dostaviti.

Digital Signal Processor ali DSP je čip, namenjen hitri in varčni obdelavi signalov, na primer kompresiranju videa in zvoka, pa tudi recimo kontroli nad hitrim napajanjem. V sodobnih sistemskih čipih ga pospravijo v vezje, ki ždi poleg centralnega procesorja, GPUja in ostalih podsistemov. DSPje običajno razvijajo ločeno od preostanka SoCja, zaradi česar so za sistemske integratorje "črna škatlica", to pa obenem pomeni oteženo odkrivanje in odpravljanje varnostnih lukenj. Ravno zaradi tega so se DSPja v najbolj razširjenem sistemskem čipu na svetu, Qualcommovem Snapdragonu, lotili v varnostnem podjetju Check Point in našli prek 400 hroščev v krmilnem ter razvojnem (SDK) programju. Ti niso nedolžni, saj naj bi zlikovcem omogočali razmeroma enostavno izrabo...