Spaceflight Now - V zasebni odpravi pod okriljem SpaceXa, Polaris Dawn, sta dva astronavta v SpaceXovih skafandrih v četrtek prvič pokukala izven kapsule Crew Dragon.

Jared Isaacman je eden tistih milijarderjev, ki so svoje bogastvo usmerili v kupovanje vozovnic za polete v Zemljino krožnico - tako je financiral prvo odpravo s povsem zasebno posadko v kapsuli Crew Dragon, Inspiration4 pred tremi leti. Toda Isaacman noče biti zgolj še en bogataš v vesolju, temveč skuša v sodobni maniri misije napraviti tudi praktično uporabne. Tako si je zamislil program Polaris s tremi odpravami, od katerih je imela prva, Polaris Dawn, namen prvič preizkusiti SpaceXov prototipni skafander za sprehode v vesolju.

Polet bi bili morali opraviti že konec avgusta, a je po mnogih preložitvah zaradi vremenskih neprilik in tehničnih težav uspel šele v torek. Posadko Polaris Dawn poleg Isaacmana sestavljajo še pilot Scott Poteet ter SpaceXovi inženirki Anna Menon in Sarah Gillis. Najprej so Zemljo obkrožili na višini 1400...

United Launch Alliance - Po letih zamud so pri ULA naposled uspešno izvedli krstni polet rakete Vulcan, ki s tem postaja naslednica slovitih nosilnih raket Atlas V in Delta IV. Po drugi plati je zasebni lunarni pristajalnik Peregrine utrpel kritično napako in Meseca ne bo dosegel.

Raketno podjetje United Launch Alliance (ULA), ki si ga polovično delita Boeing in Lockheed Martin, je bilo v prvem desetletju po ustanovitvi leta 2006 sopomenka za pošiljanje ameriških vojaških satelitov v Zemljino krožnico, z brezhibnim izkazom nosilnih raket Atlas in Delta. Nato pa je sredi prejšnjega desetletja "od nikoder" prisopihal SpaceX in tožil ameriško vojno letalstvo zaradi ekskluzivne pogodbe z ULA ter zmagal in se na ta način pririnil v izstreljevanje najzahtevnejših tovorov. V ULA so morali pljuniti v roke in sestaviti napravo, ki naj bi konkurirala Falconu 9, in rezultat je nosilna raketa Vulcan, ki so jo predstavili leta 2015. Prvi poleti so bili predvideni že nekje v okolici leta 2019, štiriletna zamuda pa je...

JAXA - V sredo zjutraj je japonska vesoljska agencija JAXA uspešno izvedla eno svojih najpomembnejših izstrelitev v zadnjem času, ki je v vesolje ponesla rentgenski teleskop XRISM in lunarno odpravo SLIM.

Po nedavnih indijski in ruski odpravi na Mesec smo naposled dočakali še japonsko. Ta bi morala v vesolje poleteti že 27. avgusta, a so jo bili prisiljeni prestaviti spričo premočnih vetrov. Raketa H-2A je tako z izstrelišča Tanegashima poletela v sredo zgodaj zjutraj po našem času, slabih dvajset minut do dveh. V tovornem delu sta bili v bistvu dve napravi, saj je raketa poleg lunarnega pristajalnika SLIM (Smart Lander for Investigating Moon) v vesolje ponesla tudi rentgenski teleskop XRISM (X-Ray Imaging and Spectroscopy Mission). Ta je že v svoji delovni orbiti, medtem ko lunarno plovilo čaka štirimesečno potovanje, saj bo za utirjenje v Mesečevo krožnico uporabilo gravitacijski katapult, s čimer so snovalci zmanjšali potrebno količino goriva pri projektu.



SLIM ima nadimek Moon...

NASA - NASA je na drugem razpisu za gradnjo plovila, ki bo na Mesec peljalo posadko, izbrala Blue Origin. Za misijo Artemis bo Blue Origin načrtoval, razvil, preizkusil in preveril plovilo Blue Moon. Pogodba, ki je vredna 3,4 milijarde dolarjev, vključuje tudi eno demonstracijsko misijo brez posadke, preden bo Artemis V leta 2029 poletel na Mesec.

Po trenutnem načrtu bodo štirje astronavti v misiji Artemis V poleteli na vesoljsko postajo Gateway v plovilu Orionu na raketi SLS. Od tam se bosta na proti površju Meseca odpravila v plovilu Blue Moon, kar bo trajalo približno teden dni. Tam bosta pristala blizu južnega pola.

Podobno pogodbo je NASA podelila tudi že SpaceX-u v letu 2021. Tedaj se je Blue Origin tudi prijavil, a izgubil in naposled vložil tudi tožbo, ki pa jo je izgubil. A NASA je nato lani najavila še en razpis za razvoj drugega pristajalnika (lander), saj da bo konkurenca omogočila hitrejši razvoj in nižje cene. SpaceX medtem razvija tehnologijo za misiji Artemis III in...

NASA - Ameriška vesoljska agencija je razkrila četverico astronavtov, ki bodo predvidoma konec prihodnjega leta na odpravi Artemis II obleteli Luno.

Posadko Artemisa II sestavljajo poveljnik Reid Wiseman, pilot Victor Glover in specialista Christina Koch ter Jeremy Hansen. V primeru uspešno opravljene misije bodo to prvi ljudje po več kot 50 letih - od odprave Apollo 17 leta 1972 - ki bodo zaokrožili okrog Meseca. Hansen bo ob tem prvi Kanadčan na Lunarni odpravi in s tem tudi prvi neameričan. Hkrati bo edini od četverice, ki bo v vesolje poletel prvič, vsi ostali pa so že veterani z enim poletom, pri čemer izstopa predvsem Koch, ki s 328 dnevi drži rekord najdaljšega bivanja ženske v vesolju. Kriterijev, po katerih so bili člani izbrani, niso podrobneje pojasnili, je pa bilo že predtem jasno, da bo s predstavnikom vključena Kanada, in sicer zaradi njene vloge pri projektu Lunarne postaje Gateway.



Odprava Artemis II bo imela nalogo v prvi vrsti preveriti zanesljivost kapsule Orion s...

NASA - NASA in Axiom Space sta predstavila prototipno vesoljsko obleko, kakršno bodo astronavti na odpravi Artemis III uporabili na površju Meseca.

Ko naj bi se ameriški astronavti okoli leta 2026 z odpravo Artemis III vrnili na Mesec, jih čaka večji izziv od sprehodov, ki so jih uprizarjali na misijah Apollo. Tokrat bodo namreč pristali na južnem polu, kjer bo hladneje. Obenem bodo morali postoriti tudi več praktičnih reči, kajti to pot se nameravajo Američani na naš naravni satelit vrniti za stalno, zato se bodo morali ljudje na površju gibati bolj udobno in okretno. Temu je namenjen razvoj nove vesoljske obleke AxEMU (Axiom Extravehicular Mobility Unit), ki so jo prvič pokazali v sredo v houstonskem vesoljskem centru. Obleka, ki so jo za Naso razvili in izdelali v zasebni firmi Axiom Space, nudi boljšo zaščito pred mrazom in vročino, pa tudi sevanjem ter nadležnim drobnim peskom kot pretekle tovrstne rešitve. Obenem je primerna tako za moške kot ženske, kajti na odpravi Artemis III...

Slo-Tech - Iz podjetij Blue Origin in Lunar Resources so sporočili, da že rutinsko izdelujejo sončne celice iz simuliranega regolita, kar je prva resna stopnica na poti do proizvodnje teh naprav na samem Mesecu.

Nasin program vrnitve astronavtov na Luno, Artemis, je bistveno ambicioznejši od programa Apollo pred pol stoletja, in sicer v nameri, da na našem naravnem satelitu človek postavi stalne postojanke, ki bodo obenem še pilotski preizkusi takšnih vesoljskih naselbin drugod po našem osončju, predvsem na Marsu. Ker bi bilo skrajno neekonomično vse mogoče vire za delovanje takšnih vesoljskih postaj prinašati z Zemlje, v Nasi pod okriljem programa ISRU (in-situ resource utilization) razvijajo tehnologije, ki bi omogočile proizvodnjo čim več koristnih surovin in dobrin iz snovi, ki so prisotne na licu mesta. Precej daleč so denimo programi ustvarjanja kisika na Marsu ali pa gradnje stavb iz Luninega peska - regolita. Ta zelo fin pesek poleg lastnosti, da se rad zaje v vse mogoče pore in...

NASA - Množica ameriških vesoljskih inženirjev, strokovnjakov in politikov si je danes zjutraj oddahnila, kajti po več odmevnih odpovedih tik pred zdajci je gigantska raketa SLS, v katero NASA polaga upe za vrnitev človeka na Luno, vendarle uspešno poletela in pričela odpravo Artemis 1. Vesoljska kapsula Orion je tako na poti proti našemu naravnemu satelitu.

Po koncu hladnovojne tekme v poletih na Luno ni bolj kontroverznega vesoljskega projekta od ameriške supertežke nosilne rakete Space Launch System ali SLS. Odkar so leta 2011 pognali njen razvoj, se snovalci pri Nasi in Boeingu otepajo očitkov, da gre za zastarel in drag koncept, ki preveč sloni na klasičnih pristopih iz programa Apollo. Temu je težko oporekati, saj tako raketa sama, kakor tudi kapsula za posadko Orion, močno spominjata na raketo Saturn 5 in kapsulo Apollo - le da imata v droboju tudi veliko tehnologije iz programa raketoplanov Space Shuttle. SLS je pravzaprav prva nova Nasina raketa po štirih desetletjih in sploh...

Slo-Tech - Aprilsko preizkušanje rakete Space Launch System (SLS) so marca prekinili, ko se je tudi tretji poizkus predčasno zaključil zaradi napake. Izvajali so test na ploščadi (wet dress rehearsal), kjer se raketa napolni z gorivom in se celotno zaporedje odštevanje izvede kot pri pravi izstrelitvi, nato pa se ustavi 10 sekund pred izstrelitvijo. Ker rezervoarjev zaradi puščanja niso uspeli v celoti napolniti, so SLS odpeljali nazaj v hangar in začeli popravilo. Sedaj gre znova.

NASA je v ponedeljek zjutraj na izstrelišče na Floridi ponovno pripeljala SLS, kjer bodo lahko nadaljevali preizkuse. Generalko bodo naslednjič izvedli po 19. juniju, dotlej pa bo SLS na ploščadi. Premik so izvedli sedaj, ker je v prvi polovici junija floridsko vreme stabilnejše. Transport iz hangarja do ploščadi namreč traja osem ur, ker se lahko SLS premika le zelo počasi. Kljub temu da so morali SLS po neuspelem poizkusu vrniti v hangar, ves čas ni izgubljen, saj so poleg popravil izvedli še nekaj del, ki so...

Slo-Tech - V petek je na izstrelišče v Kennedyjevo vesoljsko središče na Floridi prispela nov raketa za SLS (Space Launch System), ki bo v prihodnjih mesecih na Mesec ponesla kapsulo brez posadke. Nova raketa za misijo Artemis 1 v okviru istoimenskega vesoljskega programa nadomešča dosedanje rakete Ares. Celotna struktura rakete s stojalom, ki so jo iz hangarja na sedem kilometrov oddaljeno izstrelišče premikali 11 ur, tehta 5000 ton in meri 120 metrov.

V začetku aprila bo sledila vaja, na kateri bodo simulira odštevanje in izstrelitev. To bodo vadili do 9,4 sekunde pred vzletom, ko bi dejansko vključili motorje. To pomeni, da bodo simulira vse, vključno s točenjem goriva. Če bo šlo vse po načrtih, bo junija ali julija Artemis-1 poletel proti Mesecu, seveda brez posadke. SLS ne bo stal na ploščadi vse dotlej, temveč ga bodo aprila prestavili nazaj v hangar. SLS je razvila NASA, a že ima konkurenco, saj Muskov Space-X razvija Starship, ki ga bo možno uporabiti večkrat.

NASA je razvoj SLS...

NASA - V agenciji NASA so se na tiskovni konferenci lotili podrobnejše razlage izzivov pri projektu Artemis, vrnitvi astronavtov na Mesec. Prvič so uradno povedali, da je prvotni rok, leto 2024, nedosegljiv, in predvideni povratek Američanov na naš naravni satelit zamaknili za eno leto.

Med mandatom predsednika Donalda Trumpa so Američani pognali ambiciozen program vrnitve svojih ljudi na Luno, ki so ga poimenovali Artemis. Obrvi je takrat privzdignil predvsem predvideni datum poleta, v letu 2024. To je bilo spričo polžje izgradnje gigantske nosilne rakete SLS in mnogih drugih še čakajočih izzivov, kot je bil razvoj pristajalnika, že tedaj težko dosegljivo. Nato so dodatni zapleti v obliki pandemije novega koronavirusa predvideno časovno okno napravili še bolj neverjetno. Toda agencija NASA se je doslej kljub temu izogibala reorganizaciji urnika - bržkone predvsem z namenom, da od kongresa izposluje kar se da veliko sredstev, od katerih je neposredno odvisna hitrost razvoja potrebnih...

NASA - V petek je ameriška vesoljska agencija NASA, na presenečenje marsikoga, med tremi uvodoma določenimi kandidati za izgradnjo pristajalnika za vrnitev človeka na Mesec izbrala SpaceX, z lunarno izvedenko plovila Starship.

Daleč najbolj razvpit in širokopotezen vesoljski program, s katerim se trenutno ukvarja ameriška vesoljska agencija, je vnovično pošiljanje astronavtov na Luno. Pod predsednikom Trumpom so programu nadeli ime Artemis in ga močno pospešili, saj so si zadali cilj, da bi se človek po Mesečevi površini sprehajal že leta 2024. Zaradi množice zamud bo datum skoraj gotovo zdrsnil, toda Američani so kljub temu tudi pod novim predsednikom Bidnom ohranili odločenost, da se sredi desetletja vnovič odpravijo na naš naravni satelit. Raketa SLS naj bi v orbito ponesla štiri astronavte v plovilu Orion, ki se bo nato v lunini krožnici združilo bodisi s tamkajšnjo vesoljsko postajo bodisi neposredno z Mesečevim pristajalnikom (kar je glede na pospešeni urnik verjetneje), ki bo dva...

Ars Technica - Nasi je v četrtek v drugem poskusu uspelo motorje rakete SLS, ki je pritrjena na podstavek v bazi Stennis, poganjati poln delovni čas, skoraj petsto sekund. Sedaj lahko stečejo priprave na prvi polet.

Gromozanska raketa SLS (space launch system), najmočnejša v obstoju, je že od samih začetkov močno obremenjena z zamudami in prekoračenimi stroški. Američani so v razvoj pognali med 17 in 20 milijardami dolarjev - odvisno, kam štejemo gradnjo namestitvenih kapacitet - poleteti pa bi morala že sredi preteklega desetletja. To je problem, ker gre za nosilno raketo, na kateri sloni ameriški program vrnitve človeka na Mesec, Artemis. Zato je januarski neuspeh pri statičnem testiranju njenih ogromnih motorjev zelo bolel, saj je v praksi pokopal upe, da bi se astronavti na Luno zares vrnili v letu 2024, kakor je bilo sprva predvideno. Motorji bi morali delovati osem minut, a je že po dobri minuti prišlo do izključitve. Dobra novica pa je pozneje bila, da vendarle ni šlo za resnejšo strojno...

Spaceflight Now - Včeraj so navdušenci nad vesoljsko tehnologijo lahko spremljali kar dva pomembna dogodka. Podjetju Virgin Orbit je v drugo vendarle uspelo poslati raketo LauncherOne v vesolje in tja za nameček vtiriti deset majhnih satelitov. Manj uspešni so bili pri Nasi, kjer se je pomemben statični test motorjev prve stopnje megarakete SLS izjalovil, saj so ga morali po dobri minuti prekiniti zaradi okvare na enem od motorjev, kar utegne bistveno zavreti ameriško vrnitev na Luno.

Virgin Orbit je firma, ki so jo pri rdečem koncernu Richarda Bransona pred štirimi leti oddvojili od Virgin Galactica, da bi se lažje posvetili komercialnemu pošiljanju manjših tovorov v Zemljino krožnico. Medtem ko bolj razvpitemu Galacticu kar ne uspe zaštartati pošiljanja turistov do (približno) Karmanove meje, saj se jim je zadnji test iz lanskega decembra sfižil, pa so v Orbitu bližje izpolnitvi svojega poslanstva. Tudi oni so sicer imeli lanskega maja neljub pripetljaj, ko jim je pri prvi izstrelitvi rakete...

NASA - Agencija NASA je objavila tri izbrance v natečaju za razvoj lunarnega pristajalnega plovila v okviru programa vrnitve na Mesec, Artemis. Pogodbe v skupni vrednosti slabe milijarde dolarjev so prejeli Blue Origin, Dynetics in SpaceX, izvisel pa je Boeing.

Američani si še vedno prizadevajo leta 2024 vnovič pristati na Mesecu s človeško posadko, navzlic vsem tegobam zaradi koronavirusa in težavnega razvoja rakete SLS. Zamisel gre takole: dva astronavta, moškega in žensko, bo v kapsuli Orion v vesolje ponesla raketa Space Launch System. V lunini orbiti bi potem prestopili v plovilo za spust na površje našega naravnega satelita. Trenutno še ni jasno, ali bo pri tem sodelovala tamkajšnja vesoljska postaja Lunar Gateway, kajti čeprav je bila sprva predvidena za enostavnejšo logistiko, jo je hitenje letos potisnilo na stranski tir in naj bi jo izkoristili šele za prihodnje misije okoli leta 2028, namenjene stalnejši človeški prisotnosti na Mesecu. Medtem ko sago okoli razvoja SLSa že...

NASA - Agencija NASA je SpaceXu dodelila prvo pogodbo za dostavo tovora na vesoljsko postajo Lunar Gateway, ki bo krožila okoli Meseca in bo ključna za postavitev trajnih človeških postojank na Zemljinem naravnem satelitu.

Američani s programom Artemis teoretično še vedno želijo oditi s človekom nazaj na Luno v letu 2024. Toda še preden je pandemija Covid-19 pred tedni povzročila začasno zaprtje več vesoljskih centrov in s tem možnost za uspeh skrčila povsem na minimum, je bilo jasno, da bo šlo zaradi kaotične gradnje tehnike zelo na tesno - če sploh. V začetku marca so v Nasi po eni vnovičnih revizij načrtov sklenili, da se vsaj pri prvi hitropotezni vrnitvi na Mesec ne bodo več izključno zanašali na postajo Lunar Gateway, ki jo nameravajo vtiriti v Lunino orbito kot eno od točk potovanja. Razlog je v rezanju vseh mogočih delov programa, ki bi lahko povzročili zamude. Se pravi: sedaj želijo z astronavti na Mesecu pristati kar neposredno, brez izdatnejših akrobacij v Mesečevi orbiti,...