Slo-Tech - NASA je danes v vesolje uspešno izstrelila plovilo Psyche, ki bo šest let potovalo do istoimenskega asteroida v asteroidnem pasu. Motorje so zagnali ob 16.19 po slovenskem času v Kennedyjevem vesoljskem centru na Floridi. Za vzlet je poskrbela SpaceX-ova raketa Falcon Heavy. Če bo šlo vse po načrtih, bo plovilo asteroid prestreglo julija 2029, nato pa ga bo saj 26 mesecev analiziralo z več višin in zornih kotov s tremi glavnimi instrumenti. V tem času bo asteroid poslikalo, naredilo zemljevid in ugotovilo njegovo sestavo.

Psyche je asteroid, ki meri 173 kilometrov po najdaljši dimenziji. Znanstveniki so ugotovili, da vsebuje velike količine
železa in drugih kovin. Najverjetneje gre za ostanek iz zgodnje dobe Osončja pred 4,5 milijardami let, bržčas za del jedra planetezimala iz železa. Pot do njega bo trajala bistveno dlje, kot bi naivno sklepali iz njegove lokacije v asteroidnem pasu onkraj Marsa. Plovilo bo na poti naredilo dva polna "kroga", pri čemer si bo pomagalo z...

Slo-Tech - Z izstrelišča v Francoski Gvajani je Evropska vesolja agencija danes ponoči uspešno izstrelila raketo Ariane 5, ki je v vesolje ponesla plovilo Juice (Jupiter Ice Moons Explorer). Kot pove ime, je namenjeno proti Jupitru, obiskalo pa bo lune Ganimed, Kalisto in Evropa, ki imajo pod zamrznjenim površjem po predvidevanjih večje količine tekoče vode.

Juice čaka dolga pot. Jupiter bo dosegel julija 2031, nato bo večkrat letel mimo vseh treh lun (mestoma le 200 km nad površjem), še tri leta pozneje pa se bo utiril v orbito okoli lune Ganimed. Konec leta 2035 se bo misija končala s trkom v Ganimed. Proti Jupitru bo Juice potoval s štirimi gravitacijskimi pospeški Zemlje in Venere. Poti proti zunanjim planetom namreč ni premica, temveč vključuje več obkrožitev Sonce in notranjih planetov, da plovilo nabere dovolj energije in hitrosti.

Na cilju bo Juice ugotavljal, kakšen so Jupitrove lune in ali se nemara kje skriva življenje. Pri tem bo izpostavljen temperaturam, ki bodo segale od...

Slo-Tech - Pogosta zmota je mnenje, da ima Luno temno in svetlo stran. V resnici ima zadnjo stran, ki je z Zemlje nikoli ne vidimo, ker Luna kroži okrog Zemlje enako hitro, kot se vrti okrog svoje osi. Dan na Mesecu zato traja 27 zemeljskih dni, kar je za merjenje časa nepraktično. Vse odprave zato uporabljajo časovni pas države pošiljateljice, kar otežuje medsebojno komunikacijo. Evropska vesoljska agencija (ESA) sedaj predlaga, da bi vzpostavili enoten časovni pas na Mesecu.

Podobno je na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), kjer uporabljajo univerzalni koordinirani čas (UTC), ki ustreza zimskemu času v Veliki Britaniji. Doslej se je izkazal kot dober kompromis med ameriškimi ter ruskimi in azijskimi interesi. V prihodnosti bo treba časovni pa določiti tudi za Luno, saj se obeta precej odprav. ESA zato predlaga enotni standard v okviru arhitekture LunaNet, ki bi olajšal komunikacijo med njimi. A raznoliki časovni pasovi trenutnih odprav niso edina omejitev, s katero se spopadajo. Zaradi...

NASA - S kalifornijske obale je v sredo zjutraj poletela Nasina misija DART, s katero bodo preizkusili, ali je mogoče pot potencialno nevarnih asteroidov dovolj spremeniti tako, da se vanje zaletimo.

Čeprav lahko večji asteroidi s padcem na Zemljo teoretično povzročijo kataklizmične dogodke, od katerih je eden v preteklosti verjetno tudi ugonobil dinozavre, pa so na kozmični časovni skali to precej redki pripetljaji. V človeški zgodovini ga še ne beležimo in z dokajšnjo verjetnostjo nam v prihodnjem stoletju tudi ne preti takšna nevarnost, čeprav je po drugi plati tudi res, da več kot polovice vesoljskih predmetov, ki se bodo do leta 2100 približali Zemlji, še nismo odkrili. Obramba pred asteroidi kotira precej visoko na spisku želja ameriške javnosti in ko je pred petimi leti šef Nasinega direktorata za znanost postal Thomas Zurbuchen, je potrojil proračun za takšne odprave, na 150 milijonov dolarjev. Prvi sad dela je odprava DART, za Double Asteroid Redirection Test, s katero...

NASA - Včeraj so iz Cape Canaverala izstrelili Nasino sondo Lucy, ki bo v naslednjem ducatu let obiskala sedem asteroidov, od tega šesterico trojancev v Jupitrovi krožnici okoli sonca.

Naše osončje poleg večjih teles, kot so planeti in njihove lune, sestavlja še vrsta manjših, a ravno tako zanimivih objektov. Mednje spadajo tudi tako imenovani trojanski asteroidi, ki si z večjimi objekti delijo njihovo krožnico na poti okoli še večjih teles, kot je Sonce. To pomeni, da se nahajajo v Lagrangeevih točkah L₄ ali L₅ planeta, kjer so si gravitacijski sili planeta in Sonca ter centrifugalna sila v ravnovesju. Takšnih asteroidov naj bi bilo več kot milijon; popisanih je približno 7000, velika večina jih dela družbo Jupitru, nekaj jih imajo Mars, Neptun in Uran, vsaj enega tudi Zemlja. Jupitrovi trojanci se delijo na "grški" tabor, ki nosi imena junakov starogrške strani v Iliadi in potuje pred planetom, in pa "trojanski" tabor, z imeni junakov Troje, ki Jupitru sledi.

Ti na videz neugledni...

NASA - Ameriška vesoljska agencija se je namenila po štirih desetletjih zopet obiskati Venero. Izbranca aktualne faze programa Discovery sta namreč odpravi DAVINCI+ in VERITAS, ki bosta obe predvidoma proti koncu desetletja poleteli proti peklenski sosedi.

Venera je Zemlji najbližji sosednji planet. Toda zadnjo odpravo s strani Američanov je videla leta 1989, ko je raketoplan Atlantis proti njej poslal sondo Magellan. Šlo je za orbiter, medtem ko so v samo atmosfero Venere pri Nasi pokukali še dlje nazaj, s sondo Pioneer 13 leta 1978. Vse odtlej je bila vroča soseda v Nasinem proračunu močno zanemarjena; nekaj več pozornosti je prejela s strani Evropejcev in Japoncev, s sondama Venus Express leta 2005 in Akatsuki deset let pozneje. Vse od Magellana so zagrizene ekipe znotraj Nase skušale prodreti z različnimi iniciativami, toda vodstvo je raje pogledovalo proti Marsu. Razlogi so v bistvu očitni: Venera je še za stopnjo bolj neprijazno okolje od marsovske pustinje, saj tam vladajo...

NASA - NASA bo sredi prihodnjega desetletja na Saturnovo luno Titan poslala letečega drona Dragonfly, ki bo tam raziskoval izvor življenja.

Titan je največja Saturnova luna in za Jupitrovo Ganimed druga največja v našem osončju. Kot planet Merkur veliko nebesno telo je posebno zato, ker ima stabilno atmosfero na osnovi dušika, medtem ko je površje prekrito z ledom in rekami ogljikovodikov, predvsem metana in etana. Strokovnjaki domnevajo, da bi mešanica dušika, vode in energije ob udarcih meteoritov lahko proizvedla zametke življenja, zato si to okolje že dalj časa želijo bolje raziskati. Prav zaradi tega bo to cilj četrte Nasine misije v okviru programa New Frontiers, v kateri bodo leta 2026 tja poslali letečega drona Dragonfly.

Titanova atmosfera...

Slo-Tech - Vesoljska sonda Juno, ki je na poti že skoraj pet let, bo navsezgodaj zjutraj prispela na cilj. Ob 5.18 uri po slovenskem času bo pričela približno pol ure dolg zadnji stadij utirjenja v Jupitrovo orbito, kjer bo slabi dve leti opravljala znanstvene raziskave. Jutrišnji manever predstavlja najnevarnejši del misije, saj je pri aktivaciji potisnikov za 35 minut največ možnosti, da gre kaj narobe.

Juno so z izstrelišča na Floridi na pot poslali 5. avgusta 2011. Čeprav se razdalja med Zemljo in Jupitrom giblje med 4,2 in 6,4 astronomskimi enotami, je moral Juno prepotovati kar 18,7 astronomskih enot, da je do Jupitra prispel v ugodni konfiguraciji in s primerno hitrostjo. Vesoljska dinamika je zanimiva veda, v kateri zemeljska...

Wikipedia - Pred natančno 35 leti na današnji dan, daljnega 5. 9. 1977 ob 14.56 uri po slovenskem času, je NASA z izstrelišča Cape Canaveral na Floridi v vesolje poslala plovilo Voyager 1. Mesec je bil takrat že osvojen, in to ne samo enkrat, ampak šestkrat, tako da je po njem hodilo dvanajst ljudi. Program Apollo se je iztekel leta 1972 in od tedaj po Mesecu Zemljani niso več hodili. Iti je bilo treba dlje, biti je bilo treba drznejši.

NASA je iskala druge velike programe in predlagali so izvedbo Grand Toura. V tistem času so se namreč zunanji planeti (Jupiter, Saturn, Uran, Neptun in danes v pritlikavi planet degradirani Pluton) poravnali v izjemno ugodno formacijo, ki bi omogočila enostaven oblet (flyby). To bi uspelo z...