Slo-Tech - Žvižgačica iz Facebooka Frances Haugen v pritožbi, ki jo je lani vložila pri ameriški agenciji za trg vrednostnih papirjev (SEC) in javnosti doslej ni bila dostopna, trdi, da je Facebook zavajal investitorje z izjavami, da obvladuje težave s širjenjem dezinformacij. Facebook je namerno zavajal in prikrival relevantna dejstva, s čimer je investitorjem povzročil materialno škodo, trdi Frances Haugen. Številni investitorji namreč ne želijo vlagati v podjetje, ki širjenja dezinformacij ne uspe zajeziti, zato je imelo prikrivanje tudi posledice na ceno delnic. Podjetje je v nasprotju z izjavami za javnost vedelo, da problema nima pod nadzorom.

Facebookovi zaposleni so že v začetku minulega leta vedeli, da pri iskanju po terminu podnebne spremembe na vrh zadetkov priplavajo dezinformacije. Facebookov podnebni znanstveni center, ki so ga ustanovili v boju zoper dezinformacije, je pri svojem delu neuspešen. Vsebine (nove povezave) se osvežujejo premalo pogosto, stran je nepregledna,...

Slo-Tech - V ponedeljek, 4. oktobra, je Facebook doživel doslej najdaljši - skoraj šesturni - mrk vseh svojih storitev v zgodovini. Krivec je bila napačna nastavitev sistema, ki s protokolom BGP skrbi za pogovarjanje Facebookovega dela internetnega omrežja z okolico, a boljših podrobnosti vzroka ta hip še ne poznamo.

V ponedeljek, kakšnih deset minut pred šesto popoldan po našem času, je nenadoma postalo nemogoče doseči omrežje Facebook - pa tudi Instagram; sporočila v WhatsAppu niso želela nikamor, na suhem pa so ostali tudi imetniki Oculusovih VR naočnikov. Se pravi: pokleknil je popolnoma ves Facebookov storitveni imperij - in to širom sveta, brez izjeme. Ljudje so se morali en večer pogovarjati z živimi osebki poleg sebe in internet je bil za slabih šest ur malce manj jezen kraj. Česa takšnega doslej še nismo videli in ker se je prav na isti dan razkrila živžgačica Frances Haugen, ki je Wall Street Journalu priskrbela dokumentacijo za odmevno reportažo The Facebook Files, se je seveda...

CBS News - Z intervjujem za oddajo 60 Minutes, medijske hiše CBS News, je padla tančica z osebe, ki je Wall Street Journalu priskrbela levji delež dokumentov, na katerih je časnik zgradil reportažo The Facebook Files. To je strokovnjakinja za podatke Frances Haugen, nekdanja članica Facebookove skupine Civic Integrity, ki se je borila proti dezinformacijam v času lanskih ameriških predsedniških volitev.

Sredi septembra je Facebook doživel zelo neprijetno presenečenje v obliki odmevne serije člankov The Facebook Files, ki so jo pripravili pri Wall Street Journalu. V njej so popisali vrsto kočljivih dogajanj v razvpitem tehnološkem velikanu, katerih rdeči niti sta v glavnem dve. Prvič, vodilni v Facebooku se dobro zavedajo negativnih plati svojih družbenih omrežij, a opozorila lastnih strokovnjakov ignorirajo, ker bi ukrepi za reševanje težav lahko ogrozili dobiček in rast podjetja. In drugič, podjetje ima v resnici nad lastnimi omrežji precej slab nadzor in ne ve, kako se lotiti problemov,...

Facebook - V Facebooku so se pod vsesplošnim pritiskom s strani aktivistov in politike odločili, da "začasno pavzirajo" razvoj razvpite različice Instagrama za otroke, mlajše od 13 let.

Letošnjega marca je javnost razburila pobegla informacija, da v Facebooku snujejo različico Instagrama, namenjeno mlajšim od 13 let, kolikor je trenutno mejna starost za pristop na to družbeno omrežje. V podjetju so hiteli z razlago, da je ideja še v plenicah in da je njen glavni namen najmlajšim najstnikom (se pravi, enajst- in dvanajstletnikom) omogočiti sodelovanje na te sorte socialnem omrežju ob strogih pogojih, ki bi jih starši lahko uveljavili z močnimi zaščitnimi orodji v aplikaciji. Toda interesne skupine za zaščitno otrok in varovanje osebnih podatkov so namero označile za morbidno in Facebook pozvale, naj se projektu odpove. Po njihovem bi bili otroci s sodelovanjem na takšni platformi prezgodaj vključeni v podivjano spletno oglaševanje, medtem ko se tudi pri starejših najstnikih kaže slab vpliv...

The Wall Street Journal - Facebook skuša čim bolj zmanjšati pomen odmevne serije člankov, ki jih je o podjetju sredi meseca objavil Wall Street Journal in ki kažejo, da naj bi se vodilni skozi poročila lastnih strokovnjakov dobro zavedali slabega vpliva, ki ga imajo njihova omrežja na družbo, toda kljub temu niso ukrepali. Toda investitorji zaenkrat Facebooka še niso kaznovali in pravi pomen reportaž se bo verjetno pokazal šele ob novem krogu kongresnih zaslišanj in poskusov regulacije.

13. septembra so pri Wall Street Journalu objavili udaren članek (plačljiv vir, alternativa) o tem, da naj bi Facebook kar okoli 5,8 milijona uporabnikom omrežja podelil privilegiran status, ki jim je omogočal objavljanje vsebin, ki bi jih drugod načeloma cenzurirali. Funkcija z imenom XCheck ("cross-check") naj bi bila posledica dejstva, da se je v mrežo Facebookovih algoritmičnih pregledov ujelo tudi dosti objav tistih, ki bi lahko podjetje prizadeli z "negativnim piarom" - z drugimi besedami, vplivnih oseb, ki jih...

Slo-Tech - V časih pred internetom so bili ljudje izpostavljeni približno istim virom novic in informacij, predvsem pa so bili deležni pogledov z več strani. Internet je to precej spremenil, saj je ljudem omogočil zatekanje v vsebine, ki podpirajo njihova prepričanja, družbena omrežja pa so to dogajanje še intenzivirala. Na političnem področju se to še posebej vidi, saj so zagovorniki različnih strani bolj razdvojeni kot kdajkoli. In Facebook? Največje družbeno omrežje na internetu pri tem ni nedolžno, saj je pomemben motor delitev na internetu, kar podjetje ve že več let in namenoma ne ukrepa.

Algoritem, ki vlada na Facebooku in določa, kaj bo kdo videl, ima preprosto nalogo. Maksimizirati mora angažma uporabnikov, kar v lepši slovenščini pomeni, da mora uporabnike premamiti, da na strani ostanejo čim dlje in delijo čim več. Žal pa so takšne zahteve destruktivne za družbo, je pokazala Facebookova preiskava, preden so jo ukinili. To so vedeli že leta 2016, a namenoma niso reagirali,...

The Wall Street Journal - Google večkrat javno izpostavi, da so njegovi algoritmi pravični in da delujejo brez človeškega friziranja rezultatov. Algoritmi, ki jih večkrat imenujejo tudi najpomembnejša koda na svetu, saj vsako minuto odgovarja na več kot 3,8 milijone poizvedb in v praksi določa, kdo bo na spletu viden in kdo ne, so po Googlovem zatrjevanju avtonomni in objektivni. To do neke mere drži, a obsežna raziskava, ki so jo izvedli pri The Wall Street Journalu (odprta povezava), kaže tudi drugo plat zgodbe.

V več kot sto pogovorih z Googlovimi zaposlenimi in drugimi strokovnjaki in obsežnim lastnim testiranjem so ugotovili, da Google še kako tudi ročno "popravlja" rezultate. Zlasti po letu 2016 in ameriških predsedniških volitvah se je moderiranje rezultatov okrepilo. Googlov algoritem sistematično favorizira večja podjetja v primerjavi z manjšimi in je v preteklosti vsaj enkrat spreminjal rezultat na izrecno eBayevo prošnjo. Pri funkciji samodejnega dokončevanja iskalnih terminov oziroma predlogov...

Reuters - V intervjuju za agencijo Reuters je Facebookova direktorica za globalno politiko Katie Harbath napovedala vpeljavo varnostnih ukrepov, ki naj bi zagotovili transparentnost oglaševanja v politične namene na njihovi platformi. Tako bodo od prihodnjega tedna politični oglaševalci v Nigeriji - tam bodo sredi februarja potekale predsedniške volitve - lahko objavili oglas na Facebooku le, če imajo svoj sedež v tej državi. Podoben ukrep je veljal že lani maja med irskim referendumom za dekriminalizacijo splava, naslednja država, ki jo čaka vpeljava takega pravila pa je Ukrajina, kjer bodo zadnji dan marca potekale predsedniške volitve.

Še za korak dlje...