Intel - Pri Intelu so po desetletju razvoja steklenih substratov za pakiranje čipov naposled dovolj daleč, da lahko napovedo prve izdelke na tej osnovi do konca tega desetletja. Steklena podlaga naj bi omogočila ne le zmogljivejše, temveč tudi mnogo večje procesorje kot doslej.

Medtem ko se pri razvoju procesorjev običajno osredotočamo na računska jedra, pomnilnike in ostale elemente polprevodniških vezij, se rado pozabi, da čip sestavlja še druga polovica - namreč podlaga, oziroma substrat, ki povezuje silicijsko logiko z vtičnico na matični plošči. Podlaga ima več ključnih funkcij; podatkovne in napajalne vode prevaja med formatom nanometrov v siliciju in mnogo redov velikosti večjim meram podnožij; silicijskemu vezju daje strukturno oporo in običajno nosi tudi toplotni ščit. V zgodovini smo videli že več prehodov med tehnologijami substratov; prvi procesorji so imeli kar kovinske (lead frame), nakar so v devetdesetih prodrli keramični, po prelomu tisočletja pa takšni iz organskih...

ARM - V Armu so po osmih letih razvoja pokazali svoj prvi procesorski čip na upogljivem substratu. Čeprav ne gre za prvo takšno rešitev, pa je za razred velikosti večja od vsega, kar je bilo napravljenega doslej.

Današnji zmogljivi računalniški čipi so izdelani v kristalnem siliciju, ki sicer zagotavlja visoke hitrosti in gostoto elementov, a je hkrati zelo tog in posledično neprimeren za izvedbo večjih upogljivih čipov, kakršne bi želeli na primer všiti v obleke ali vdelati v papirnato ali plastično embalažo. Najbolj zgodnji recepti za ukrivljene procesorje so skušali čip razdeliti na več delov, povezanih z raztegljivimi žičkami, ki pa so se doslej vedno izkazale za šibki člen zasnove, saj so bodisi preobčutljive bodisi predebele. Zato si pot danes utirajo zamisli, pri katerih je celoten čip izdelan v upogljivem materialu, kot je na primer amorfni silicij, ki mu podporo daje podlaga iz različnih polimerov.

Pri Armu so leta 2013 pričeli raziskovati v tej smeri in se povezali s firmo...

The Verge - Po mnogih namigih in pobegih informacij so pri Motoroli naposled razgrnili vse podrobnosti oživitve legendarne serije telefonov Razr. Novinec bo poklopni telefon klasične zasnove z upogljivim zaslonom in Androidom ter z zasoljeno ceno poldrugega tisočaka dolarjev.

Motorolinih telefonov Razr s sredine prejšnjega desetletja se bržkone večina še dobro spominja, saj so postali sinonim za klasičen poklopen žepni dizajn. S preko sto milijoni prodanih kosov so bili tudi med najuspešnejšimi, a naposled jih je povozil iPhone, ko je zaštartal dobo sodobnih pametnih telefonov. Z zatonom Razrjev je šlo na slabše tudi njihovi firmi in ta danes obratuje kot podružnica Lenova. Od tam je že v začetku leta ušla informacija, da poteka projekt oživitve znamke Razr, in sicer z napravo za zajetnih 1500 dolarjev ter s prepogljivim ekranom. Od takrat so podatki o novem telefonu ušli še večkrat, tako da uradna najava izpred dni ni več presenečenje.

Oživljena Motorola Razr je zares telefon z upogljivim...

HotHardware - ARM je ob predstavitvi svojih 64-bitnih jeder, ki imata kodno ime A53 in A57, dodbra predelal tudi zanimivo strategijo parjenja različnih jeder. A53 je sicer naslednik dobro znanega jedra A7, medtem ko je A57 pravzaprav enak, le da je naslednik popolnoma svežega jedra ARM A15. Slednji je zaenkrat na voljo le v enem dvojedrnem procesorju iz Samsungove družine Exynos, uporabljati pa ga je mogoče v najnovejšem Samsungovem Chromebooku ter jasno v prav tako Samsungovem 10-palčnem Nexusu 10. Skupaj z jedroma A53 in A57 so kot rečeno, dodatno objasnili strategijo big.LITTLE, kjer je namen v en čip zapakirati dve oz. štiri jedra A57 in štiri jedra A53, kjer bi slednji delovali ob lažjih opravilih, prvi pa, ko bi bila potreba po hitrejšem delovanju. Nekoliko vprašljivo je predstavljanje...

Technology Review - Organski tranzistorji so že nekaj časa znani in tudi v uporabi v različnih napravah. Najčešče jih najdemo v LED-zaslonih, v RFID-čipih in podobno, a doslej še nikoli niso iz njih zgradili celotnega procesorja. Raziskovalci iz IMEC-a v Leuvnu poročajo, da jim je v sodelovanju z ekipama nizozemskih TNO-ja in Polymer Visiona to uspelo. Pripravili so majhen procesor, ki je v celoti zgrajen iz organskih tranzistorjev.

Primerek je bolj dokaz koncepta kot uporaben mikroprocesor, saj vsebuje pičlih 4000 tranzistorjev, ki mu omogočajo zgolj izvajanje enega programa 16 ukazov in obdelavo 8-bitnih nizov podatkov....

Gizmodo - O OLED-zaslonih poročamo že celo desetletje, pa še vedno nekako ne najdejo poti iz raziskovalnih laboratorijev. Vsakih nekaj mesecev Japonci predstavijo nov, še tanjši in vzdržljivejši model, zato se tudi to pot tradiciji ne bomo izneverili. Sony je predstavil najtanjše OLED-zaslone doslej.

Leta 2007 so osupnili z 0,3-milimetrskim prototipom, sedaj pa so šli še korak dlje in izdelali prototip debeline 80 µm. To je približno desetkrat debelejše od rdeče krvničke in za spoznanje tanjše od navadnega lasa. Celoten zaslon meri 4,1 palca in zmore prikazati ločljivost 432 x 240 točk s kontrastom 1000:1. Prototip je tako tanek in upogljiv, da ga lahko navijete okrog svinčnika. PC World poroča, da jim je to uspelo z uporabo novih organskih tankih tranzistorjev, ki so neposredno vgrajeni v zaslon in ne potrebujejo okornih čipov. ...

TG Daily - ARM in GlobalFoundries sta v pogovorih, katerih rezultat bi bil seveda izdelava ARM procesorjev v tovarnah polprevodniških čipov GlobalFoundries. Z dogovorom ARM meni, da bi lahko pridobili do 15% tržnega deleža malih prenosnikov, ki bi ga odvzeli trenutno praktično edinemu proizvajalcu procesorjev za netbooke, Intelu.

Če bi dogovor uspel, bi GlobalFoundries še bolj utrdil svojo veljavo na področju izdelave polprevodnikov, po nakupu Chartered Semiconductors, s katerim so dobili okrog 150 strank in tehnologije za izdelavo polprevodnikov na starejših procesih. Na prihajajoči polprevodniški konferenci bodo predstavili tudi svoje napredke pri izdelovanju 28 in 32 nm čipov, kjer za slednje pravijo, da pričakujejo 50% izkoristke proizvodnje že do konca leta. Z napredki v izdelavi so dosegli tudi do 50% višjo zmogljivost čipa, ki ima enako puščanje toka, kot enak čip, izdelan v 45 nm-proizvodnem procesu.

Čeprav se ARMova namera po 15% tržnem deležu zdi nekoliko pogumna, imajo na svoji...