NASA - Včeraj so iz Cape Canaverala izstrelili Nasino sondo Lucy, ki bo v naslednjem ducatu let obiskala sedem asteroidov, od tega šesterico trojancev v Jupitrovi krožnici okoli sonca.

Naše osončje poleg večjih teles, kot so planeti in njihove lune, sestavlja še vrsta manjših, a ravno tako zanimivih objektov. Mednje spadajo tudi tako imenovani trojanski asteroidi, ki si z večjimi objekti delijo njihovo krožnico na poti okoli še večjih teles, kot je Sonce. To pomeni, da se nahajajo v Lagrangeevih točkah L₄ ali L₅ planeta, kjer so si gravitacijski sili planeta in Sonca ter centrifugalna sila v ravnovesju. Takšnih asteroidov naj bi bilo več kot milijon; popisanih je približno 7000, velika večina jih dela družbo Jupitru, nekaj jih imajo Mars, Neptun in Uran, vsaj enega tudi Zemlja. Jupitrovi trojanci se delijo na "grški" tabor, ki nosi imena junakov starogrške strani v Iliadi in potuje pred planetom, in pa "trojanski" tabor, z imeni junakov Troje, ki Jupitru sledi.

Ti na videz neugledni...

BBC - Na medmrežju je med epidemijo vzniknilo toliko gojišč dezinformacij o bolezni, zdravilih in cepivih, da jim je bilo težko slediti. Zdelo se je, da je nemogoče, da bi nenadoma toliko vplivnežev verjelo v neresnice in jih z najboljšimi nameni širilo. Izkazalo se je, da vsi niso verjeli vanje. Širjenje dezinformacij je namreč donosen posel.

Vplivneži na YouTubu so spomladi prejeli ponudbe marketinške agencije Fazze, da bi izpostavili "pobegle informacije" o višji trikrat večji umrljivosti posameznikov, ki so bili proti covidu-19 cepljeni s Pfizerjevim cepivom v primerjavi z AstraZeneco. To ne drži, a zgodba nemškega YouTuberja Mirka Drotschmanna ni osamljena. Francoski vplivnež Léo Grasset je dobil podobno ponudbo, če bi za 2000 evrov opravil ta posel za klienta, ki želi ostati anonimen. Oba sta se odločila, da bosta poizkusila izvedeti kaj več o tem čudnem novačenju, zato sta hlinila zanimanje.

Agencija jima je pošiljala povezave in izseke iz časopisnih člankov, ki naj jih skupaj...

NASA - Ameriška vesoljska agencija se je namenila po štirih desetletjih zopet obiskati Venero. Izbranca aktualne faze programa Discovery sta namreč odpravi DAVINCI+ in VERITAS, ki bosta obe predvidoma proti koncu desetletja poleteli proti peklenski sosedi.

Venera je Zemlji najbližji sosednji planet. Toda zadnjo odpravo s strani Američanov je videla leta 1989, ko je raketoplan Atlantis proti njej poslal sondo Magellan. Šlo je za orbiter, medtem ko so v samo atmosfero Venere pri Nasi pokukali še dlje nazaj, s sondo Pioneer 13 leta 1978. Vse odtlej je bila vroča soseda v Nasinem proračunu močno zanemarjena; nekaj več pozornosti je prejela s strani Evropejcev in Japoncev, s sondama Venus Express leta 2005 in Akatsuki deset let pozneje. Vse od Magellana so zagrizene ekipe znotraj Nase skušale prodreti z različnimi iniciativami, toda vodstvo je raje pogledovalo proti Marsu. Razlogi so v bistvu očitni: Venera je še za stopnjo bolj neprijazno okolje od marsovske pustinje, saj tam vladajo...

Slo-Tech - Če bo šlo vse po načrtih, bo danes ob 21.48 po slovenskem času v Marsovo atmosfero vstopil rover Perseverance, ki je na poti od lanskega julija. V orbito se ne bo utirjal, temveč jo bo takoj mahnil proti površju, ki bi se ga moral dotakniti sedem minut pozneje. Ta čas, poimenovan tudi sedem minut groze, sta plovilo in rover v največji nevarnosti, da se ponesrečita. Doslej je uspela približno polovica pristankov. Na Marsu je namreč pristati zelo težko. Pristanek bo možno spremljati v živo. (Navedeni časi vključujejo zamik signala, ki z Marsa do Zemlje trenutno potuje okrog 11 minut.)

Na planetih z gosto atmosfero, ko na primer na Zemlji, se pristane preprosto s padalom. Na planetih brez atmosfere, se zavira s potisniki. Mars pa je ravno nekje vmes, tako da je atmosfera preredka, da bi padala dovolj upočasnila telo, hkrati pa dovolj gosta, da jo je treba upoštevati in poskrbeti, da trenje ne povzroči škode. Za zaviranje se uporabijo toplotni ščiti in padalo, na koncu pa se vključijo...

Slo-Tech - Lanskega septembra je v Nature Astronomy izšel članek o odkritih visokih koncentracijah fosfina v Venerini atmosferi. Ker je pri pogojih, ki vladajo na planetu, fosfin nestabilen, bi moral nastajati sproti; bodisi anorgansko bodisi iz živih bitij. Originalni članek ni uspel najti nobenih poti, kako bi fosfin nastajal anorgansko. Tako pomembno odkritje seveda pomeni, da bo iste podatke najprej prežvečilo še veliko več raziskovalcev, ki bodo skušali ponoviti analizo, potem pa se bo seveda v nadaljnjem raziskovanju iskalo še nove podatke. In prve dodatne analize kažejo, da je koncentracija fosfina bržkone bistveno nižja od prvotno objavljene.

Na prvi pogled je znanost v članku trdna. Podatke so dobili iz dveh teleskopov, analizirali so jih ločeni z različnimi programi in strojno opremo. Fosfin so dokazali iz absorpcijskih pasov v spektru, kjer se lahko deloma prekriva z žveplovim dioksidom. A slednji ima še druge trakove, ki jih niso videli, zato so jih pripisali fosfinu. Opazovali...

Slo-Tech - Danes je izšel težko pričakovani članek v Nature Astronomy, ki so ga pospremili z novinarsko konferenco Royal Astronomical Society. Uradno se je vedelo le, da gre za izjemno pomembno odkritje, čeprav so neuradno vsi v astronomski srenji slišali, da gre za odkritje fosfina na Veneri. Jane Greaves z Univerze Cardiff, ki je vodila raziskovalno skupino, pojasnjuje, da je to indic, da bi morda na Veneri lahko obstajalo primitivno življenje.

Fosfin je fosforjev analog amonijaka, ki ga sestavljajo en atom fosforja in trije atomi vodika. Kljub enostavni zgradbi fosfin v neživi naravi ne nastaja: na Zemlji ga izdelujejo le v industrijskih postopkih in nekatere bakterije, ki živijo v hipoksičnih ali anoksičnih pogojih. Fosfin sodi med tako imenovane bioznake (biosignatures); to so molekule, ki kažejo na morebiten obstoj življenja. Tako nekako kot na Zemlji plastika in radijsko valovanje - četudi Nezemljani ne bi vedeli nič o zemeljskem življenju, na podlagi obstoja plastike in radijskih...

NASA - Agencija NASA in raketna družba ULA sta z izstrelitvijo rakete Atlas V uspešno pričeli odpravo Mars 2020, ki proti Rdečemu planetu pošilja rover Perseverance, najzmogljivejše vesoljsko robotsko vozilo doslej.

Po Arabcih in Kitajcih so bili v četrtek zgodaj popoldne na redu za polet proti Marsu še Američani. Deset minut pred drugo po našem času se je z izstrelišča Cape Canaveral na Floridi pognala raketa Atlas V z roverjem Perseverance na krovu. Kot sorodne odprave bo do cilja potrebovala slabih sedem mesecev in prispela predvidoma 18. februarja. A če arabska in kitajska misija služita v glavnem tamkajšnjemu razvoju vesoljske tehnologije, pa je Mars 2020, s svojimi napravami vred, eden najbolj ambicioznih znanstveno-tehnoloških podvigov v raziskovanju vesolja. Pri Nasi jim pač ni treba več česarkoli dokazovati - edini doslej so po Rdečem planetu vozili na kolesih, in to počno navidez že kar rutinirano več kot dvajset let, saj je Vztrajnost njihov peti rover po vrsti, za...

Spaceflight Now - Ponoči je z Japonske uspešno poletela raketa s prvim arabskim medplanetarnim plovilom, sondo Hope Mars Združenih arabskih emiratov, ki je namenjena proti Rdečemu planetu. Če misija v celoti uspe, bo to imeniten dosežek ne le za tamkajšnje vesoljske in tehnološke ambicije, temveč nasploh načrtovanje vesoljskih odprav, saj so Arabci projekt skorajda z ničle speljali v samo šestih letih.

Ko so leta 2014 v Združenih arabskih emiratih najavili vesoljsko misijo na Mars, jih je večina strokovnjakov v vesoljski industriji pogledala zelo postrani. ZAE niso imeli lastne vesoljske agencije ali razvojnih inštitutov za tovrstne tehnologije; celo v aeronavtiki so bili relativno gledano amaterji. Njihov poglavitni uspeh do tedaj je bilo sodelovanje z Južno Korejo, ki jim je izdelala opazovalna satelita DubaiSat 1 in 2. Toda na mnoge pomisleke so Arabci odgovorili s trdim delom ... in goro denarja. Včeraj, dve minuti pred polnočjo po našem času, so preskočili prvo veliko oviro, saj je z...