Slo-Tech - Na predmetih, ki se jih dnevno dotika veliko ljudi, uspevajo številni mikroorganizmi, od bakterij in gliv do virusov. Ko so leta 2015 v New Yorku jemali vzorce s podzemne železnice, so odkrili ogromno predhodno neznanih vrst. Skoraj polovica (48 odstotkov) odkritega DNK je pripadala neznanim organizmom. Našli so 1688 vrst bakterij, virusov, arhej in evkariontov. Sedaj so v Cell objavili razširjeno raziskavo, za katero so vzorčili v 60 mestih po vsem svetu. Odkrili niso le kopice novih organizmov, temveč tudi njihovo unikatnost. Kljub nekaterim prevladujočim organizmom, ki so zastopani po vsem svetu, je mikrobiom vsakega mesta tako edinstven, da je z 88-odstotno zanesljivostjo možno ugotoviti, od kod izvira posamezen vzorec.

Vzeli so 4728 vzorcev iz 60 mest, ki so jih analizirali. Z analizo DNK so odkrili organizme iz 31 taksonov. Med njimi je tudi 10928 vrst virusov, 1302 vrst bakterij in dve vrsti arhej, ki jih dotlej nismo poznali. To pomeni, da je spet skoraj polovica (45...

Slo-Tech - Serija objav v revijah Cell in Nature dodaja nova spoznanja o vplivu ekosistema mikroorganizmov v človeškem telesu na pojavnost množice obolenj in motenj, kot so avtizem, kronična vnetna črevesna bolezen, sladkorna bolezen in prezgodnja rojstva. V odmevnem eksperimentu so ameriški raziskovalci s presajanjem blata iz avtističnih otrok v miši pri slednjih sprožili simptome avtizma.

Svojčas smo na bakterije, viruse in glive v našem telesu gledali kot na škodljivce, ki se jih je treba kar se da temeljito znebiti, če nočemo, da nas spravijo pod rušo. Danes je stališče medicine precej drugačno, saj smo dognali, da je veliko teh mikroorganizmov ne le koristnih, temveč je njihova prisotnost za življenje kratkomalo obvezna....

Slo-Tech - Že pred leti smo ugotavljali, da je mogoče ljudi identificirati po bakterijah, ki jih puščajo za seboj. Na nas živi na milijarde bakterij in drugih mikroorganizmov, ki jih pridno trosimo naokoli. Na predmetih, ki se jih pogosto in dlje časa dotikamo, zlasti če smo edini, se razvije enaka mikrobna kultura. Na tipkovnicah in miškah, na primer. Sedaj pa so raziskovalci stopili še korak dlje in na podoben način identificirali tudi zasebne partnerje.

Glavna prednost identifikacije z mikrobi je prav njihova razširjenost, saj jih imamo dobesedno povsod na sebi in se jih ne moremo otresti. Medtem ko lahko sorazmerno dobro preprečujemo kontaminacijo s svojim DNK, je skoraj nemogoče preprečiti, da bi naokoli nosili in puščali svoje mikrobe. V preteklosti so...

Slo-Tech - Univerza v Oklahomi je med Američani izvedla raziskavo o hrani, v katero so podtaknili tudi nekaj vprašanj, s katerimi so preverili pismenost in odkritost sodelujočih. Izkazalo se je, da nista posebej visoki, saj Američane v hrani moti DNK. Morda pa so mislili na GSO ...

V raziskavi je sodelovalo približno tisoč ljudi. Izmed teh jih je približno 80 odstotkov dejalo, da bi si želeli jasno označitev prehranskih izdelkov, ki vsebujejo DNK. Deoksiribonukleinsko kislino vsebujejo vsa živa bitja, ker jo v celici uporabljajo za zapis genske informacije. Torej imajo vso meso, sadje in zelenjava DNK, pa zato niso čisto nič strupeni, nenaravni ali škodljivi. Ampak DNK se sliši tako učeno in...

TechCrunch - Ena najstarejših kemijskih reakcij, ki jo izkorišča človeštvo, je alkoholno vretje. V uporabi je več tisoč let, čeprav njeno kemijsko ozadje in morfologijo organizmov, ki jih zanjo izkoriščamo, poznamo manj kot sto let. Alkoholno vretje je antična stranpot metabolizma, ki je bila pomembna v prvih milijardah let po nastanku Zemlje, ko je bila atmosfera reducirajoča. Nastanek kisika in razvoj oksidativne atmosfere, za kar so poskrbeli fotosintetski organizmi, sta omogočila razvoj aerobnega metabolizma, a nekaj organizmov je ostalo pri preizkušenem načinu pridobivanja energije. Tak primer so...

Slo-Tech - Raziskovalci s The Craig Venter Instituta v ZDA poročajo o revolucionarnem dosežku, ki ga naši mediji v zadnjih dneh povzemajo kot ustvarjenje sintetične celice ali umetnega življenja. Opredelitev sintetična celica je za nepoučenega bralca zavajajoča, saj ne gre za biologijo psevdoorganskih silicijevih spojin ali celico s celično membrano iz umetnih materialov. Resnica je precej bolj biokemijska in manj spektakularna.

Genski zapis vseh živih bitij je kompaktno zapisan v dolgi molekuli, ki se imenuje deoksiribonukleinska kislina in je navita v kromosome. Molekula je biokopolimer...