Slo-Tech - Zgodba se sliši tako neverjetna, da je brez uradnega vnosa CVE in besede Microsoftovega inženirja Raymonda Chena sploh ne bi jemali resno. Nekateri prenosniki se sesujejo, če se predvaja pesem Rhythm Nation, ki jo izvaja Janet Jackson. To se ne zgodi, ker bi prenosnik predvajal pesem, temveč že če se pesem sliši v istem prostoru. Ključna beseda je resonanca.

Kot piše v CVE-2022-38392, omenjena pesem povzroči težave v nekaterih prenosnih računalnikih iz leta 2005, ki imajo diske neimenovanega proizvajalca, ki se vrtijo s 5400 obrati na minuto. Ti imajo resonančno frekvenco, ki se pojavi tudi v omenjeni skladbi, kar ob zadostni jakosti onesposobi disk. Proizvajalec je težavo takrat rešil tako, da je na zvočnike namestil filter omenjene frekvence, saj se napaka vendarle najpogosteje izrazi, če zvok predvaja kar isti prenosnik.

Težava dandanes ni posebej relevantna, ker prenosniki iz leta 2005, predvsem pa diski s 5400 rpm, verjetno že zdavnaj uživajo večni počitek. Da je zvok lahko...

bleepingcomputer.com - Po tem, ko so iz Microsofta v torek poslali prve popravke za ranljivost PrintNightmare (CVE-2021-34527), so varnostni strokovnjaki ugotovili, da jo je mogoče v določenih primerih še vedno zlorabiti in prevzeti nadzor nad sistemom.

V začetku junija so pri Microsoftu z rednimi obliži pokrpali ranljivost CVE-2021-1675. Luknja je zevala v okenskem organizatorju tiskanja (print spooler) in je napadalcem omogočala pridobitev administratorskih privilegijev. Toda nato je prišlo do komedije zmešnjav: teden dni kasneje sta raziskovalca Zhiniang Peng in Xuefeng Li ugotovila, da je mogoče ranljivost izkoristiti tudi za izvajanje kode na daljavo. Ker sta menila, da je težava že odpravljena, sta koncept zlorabe javno objavila, nakar se je izkazalo, da sta v resnici naletela na povsem novo, ločeno ranljivost - CVE-2021-34527, ki sta jo poimenovala PrintNightmare. Ta zlikovcem na daljavo omogoča vdor v krmilnik domen (domain controller), če je ciljni računalnik povezan v internet in daje na...

Slo-Tech - V bazah znanih ranljivosti od minulega tedna najdemo vnos CVE-2021-32471, ki je postavil rekord za najstarejšo odkrito ranljivost. Švedski raziskovalec Pontus Johnson s Kraljevega inštituta za tehnologijo (KTH) v Stockholmu je odkril ranljivost v implementaciji Turingovega stroja iz leta 1967 Marvina Minskega. To predstavlja najstarejšo odkrito ranljivost, saj tiči v 54 let starem "programu".

Rekord je seveda bolj zanimivost kot kaj praktično uporabnega, saj te implementacije univerzalnega Turingovega stroja v praksi nikjer ne uporabljamo. Turingov stroj je algoritemska posplošitev, abstraktni sistem, ki ne obstaja. Zamislil si ga je britanski matematik Alan Turing leta 1936 in predstavlja (neizvedljiv) model do skrajnosti poenostavljenega računalnika z neskončnim spominom, ki zmore računati. S Turingovim strojem lahko simuliramo vsak (končni) računski algoritem.

Marvin Minskys, ki velja za pionirja umetne inteligence, je leta 1967 objavil znamenito knjigo Computation: Finite and...

Slo-Tech - Računalniško združenje ACM (Association for Computing Machinery) je razglasilo letošnja prejemnika Turingove nagrade, ki je v računalništvu približna ustreznica Nobelove nagrade in nosi milijon dolarjev nagrade. Letos jo prejmeta Jeffrey Ullman in Alfred Aho, ki sta opravila pionirsko delo na področju prevajalnikov in algoritmov. Ullman je zaslužni profesor računalništva na Stanfordu, Aho pa na Columbii. V uradni utemeljitvi letošnje nagrade piše, da se podeli za fundamentalne algoritme in teorijo, na katerih temelji izvedba programskih jezikov, ter sintezo rezultatov v njune vplivne knjige, ki so izobraževale generacije informatikov.

Programski jeziki so dandanes vse bolj intuitivni in zmogljivi, predvsem pa prilagojeni najrazličnejšim namenom uporabe. Z njimi pišemo kodo, ki krmili vse od pametnih telefonov do avtomobilov in superračunalnikov. Ključna infrastruktura pa so prevajalniki, ki višjenivojsko kodo prevajajo v strojno kodo ničel in enic, ki jo razumejo procesorji. Brez...

Slo-Tech - Zveza za računske stroje (ACM) je sporočila, da Turingovo nagrado za dosežke na področju računalništva prejmejo Geoff Hinton z Univerze v Toronu in Google Braina, Yann LeCun z Univerze New York in vodja umetne inteligence pri Facebooku, ter Yoshua Bengio z Univerze v Montrealu. Nagrajenci si bodo milijon dolarjev nagrade razdelili za pionirsko delo na področju globokega učenja (deep...

Slo-Tech - Alan Turing je človek, ki bi ga morali dobro poznati vsi računalničarji, zaradi njegove vloge za tok moderne zgodovine v drugi svetovni vojni pa vsaj prepoznavanje njegovega imena sodi v splošno izobrazbo. Rodil se je v Londonu leta 1912. Že zgodaj v šoli so opazili njegovo nadarjenost za matematiko in znanost, a v elitni zasebni šoli Sherborne School v Dorsetu z njegovimi enostranskimi interesi niso bili najbolj zadovoljni, saj je zapostavljal klasična...

Slo-Tech - V četrtek, 5. maja, vas ob 20.00 vabimo v Kiberpipo na otvoritev instalacije Turing train terminal.

Modeli železnic obstajajo že skoraj tako dolgo kot njihovi arhetipi, razviti za potrebe prometa, transporta in trgovanja. Ekonomija in trgovina sta tudi glavna podležeča motiva za razvoj računalnikov, računal in umetnih možganov.

Turingov železniški terminal slepo verjame v zgodnjezgodovinsko napačno izračunavo, da “...bodo računalniki v prihodnje sestavljeni iz 1000 elektronk in tehtali tono in pol.” (Popular Mechanics, marec 1949). Sestavlja ga nekaj tisoč ton jekla, pomanjšanega v računajočo protezo. Operacijski sistem tega spominskega črva je ultimativni univerzalni računalnik,...

Slashdot - Stephen Wolfram je v svojem delu A New Kind of Science predlagal korak, ki je temeljito pretresel znanstveno srenjo. Ideja sama je pravzaprav zelo preprosta in niti ne izvirna. Pred njim je v tej smeri deloval že Edward Fredkin, a stvari ni dovolj domislil, kar ga je vpričo radikalnosti trditev pahnilo v pozabo.

Za osnovo vsem fizikalnim pojavom je Wolfram postavil celularne avtomate. S tem vsi, še tako abstraktni postopki postanejo variacija na zelo preprosto osnovno temo. Zadostujeta že dve stanji, 0 in 1. Potemtakem je vse okoli nas (vklučno z nami) program, ki se izvaja, oziroma je posledica delovanja kopice teh avtomatov, Turingovih strojev, ki jih določajo nekoliko bolj biološko navdahnjeni aksiomi. Kot podporo v prid njegovim trditvam lahko vzamemo uspešnost bioloških algoritmov pri reševanju široke palete matematičnih problemov.

Vsi, ki ste za knjigo že slišali, se gotovo sprašujete, čemu sem jo privlekel na plan več kot leto po izidu. Iz nadvse preprostega razloga....