Slo-Tech - V letalskem prometu potencialno nevarnost, ki jo predstavljajo elektronske naprave z litij-ionskimi baterijami, jemljejo izredno resno. Minuli mesec se je moralo letalo na poti v Guadeloupe vrniti v Pariz, ker je eden izmed potnikov pogrešil svoj telefon. V sredo pa je moral Airbus A380 na poti iz Los Angelesa v München pristati v Bostonu, ker je eden izmed potnikov podobno pogrešil tablico.

Letalo je po šestih urah pristalo v Bostonu, od koder je dobro uro pozneje poletelo pri končnemu cilju, kamor je prispelo s triurno zamudo. Eden izmed potnikov v poslovnem razredu je osebje obvestil, da se je njegova pametna tablica zataknila v sedežu. Pravila so jasna in vsak tak primer morajo potniki takoj sporočiti kabinskemu osebju, ki napravo potem varno izvleče. Na tem letu posadka do naprave ni mogla, zato je letalo pristalo, nato pa je tehnična služba strokovno odstranila in preverila poškodovano tablico.

Naprav z litij-ionskimi baterijami ni dovoljeno prenašati v oddani prtljagi, v...

Slo-Tech - Minuli teden se je letalo Air France, ki je bilo na poti iz Pariza v Guadeloupe zaradi izgubljenega telefona, po vzletu vrnilo na izhodišče. Eden izmed potnikov je uro po vzletu pogrešil telefon, ki ga niso mogli najti. Ker to predstavlja tveganje za vžig litij-ionskih baterij v telefonu, letalo ni nadaljevalo leta nad odprto morje, temveč se je vrnilo. Telefon so nato našli, letalo pa je s štiriurno zamudo prispelo na cilj.

Litij-ionske baterije predstavljajo veliko tveganje za požar, zato so letalske družbe uvedle stroga pravila. Izdelkov z litij-ionskimi baterijami ni dovoljeno shranjevati v oddani prtljagi, temveč morajo biti ves čas v kabini. Tedaj je možno hitro ukrepanje, če potniki ali posadka opazijo pregrevanje, dimljenje ali požar. Kadar potnikom telefon ali druga naprava kam pade, denimo med sedeže, morajo takoj obvestiti posadko, ki napravo varno izvleče. Izogniti se je treba poškodbam, ki bi jih lahko povzročili premikajoči deli stolov in podobno, da ne bi predrli...

Slo-Tech - Glavna težava današnjih baterij je njihova teža, ki v električnih avtomobilih predstavlja zgolj nevšečnost, v letalih pa ključno omejitev, zakaj jih skorajda ni. Na njihovo težo pa bi gledali drugače, če bi poleg shranjevanja energije baterije opravljale še kakšno drugo funkcijo, denimo strukturo. Raziskovalci s švedske univerze Chalmers so pokazali, da bi to vsaj v teoriji šlo.

Strukturne baterije so dovolj trdne, da lahko opravljajo strukturno funkcij, torej nudijo oporo. To pomeni, da njihova teža ni več omejujoč dejavnik, saj nadomeščajo sicer pasivne elemente, ki jih avtomobil v vsakem primeru potrebuje. Tovrstne baterije raziskujejo tudi v Tesli, Volvu in drugih proizvajalcih avtomobilov.

Raziskovalna skupina s Chalmersa je izdelala delujoč prototip strukturnih baterij, ki uporabljajo anodo iz ogljikovih (karbonskih) vlaken in katodo iz aluminijeve folije, prevlečen z litij-železovim fosfatom. Debelina znaša 0,27 milimetra. Funkcija anode je trojna: skladišči litijeve ione,...

Slo-Tech - V torek se je odvil Teslin dogodek Battery Day, na katerem je Elon Musk z druščino razlagal, katere optimizacije proizvodnje baterij in avtomobilov uvajajo v želji, da bi v roku treh let lahko ponudili "ljudski" električni avto s ceno 25.000 dolarjev. To je bila tudi najpomembnejša od najav za potrošnike, razen tega pa je predstavitev v glavnem minila v tehničnih razlagah in brez konkretnejših demonstracij.

Industrija električnih avtomobilov je še vedno postavljena pred isti temeljni izziv kot ob ustanovitvi Tesle pred sedemnajstimi leti: vztrajno mora nadaljevati z nižanjem stroškov proizvodnje in posledično cen avtomobilov, da bi na srednji rok lahko dohitela zmogljivostno primerljive z motorji na notranje izgorevanje. Večina Teslinega dogodka Battery Day 2020 (skrajšani video povzetek), ki je zaradi distanciranja potekal v obliki drive-in parka, je bila tako osrediščena okoli množice posodobitev na praktično vseh stopnjah proizvodnje baterij in njihove vgradnje v avtomobile....

Slo-Tech - Letošnjo Nobelovo nagrado za kemijo bodo podelili za dosežke, ki so še posebej tesno povezani z računalništvo in preostalimi elektronskimi napravami, ki jih uporabljamo vsakdan. Ameriški fizik John Goodenough, britanski kemik Stanley Whittingham in japonski kemik Akira Jošino so se v zgodovini zapisali z razvojem litij-ionskih baterij, za kar bodo decembra prejeli tudi Nobelovo nagrado. Goodenough je s 97 leti tudi najstarejši prejemnik Nobelove nagrade doslej.

Litij-ionske baterije so danes tako samoumevne, da si pogosto sploh ne sprašujemo več o viru ali skladišču energije za prenosne naprave. To preprosto obstaja, tehnologija je robustna in zanesljiva, ves čas pa se zlagoma izboljšuje. Litij-ionske baterije so dosegle kapacitete in zanesljivost, da se uporabljajo tudi v električnih vozilih in celo v velikih skladiščih energije za stabilizacijo električnega omrežja.

Baterije so v osnovi preproste, v praksi pa izjemno zapletene, saj je njegova uporabnost odvisna od nešteto...

Nature - Že nekaj časa nismo pisali o kakšnem preboju pri razvoju baterij, sedaj pa so raziskovalci z univerze Stanford in s Tajvana pokazali aluminijeve baterije, ki so povrhu še upogljive. Da ima odkritje potencial za resno uporabe, poleg ugledne matične ustanove raziskovalcev izkazuje tudi revija Nature, v kateri so objavili članek.

Medtem ko danes praktično brez izjeme uporabljamo litij-ionske baterije, ponuja aluminij kot elektrodni material nekatere prednosti. Litij je namreč za izdelavo elektrod neprimeren, zato se uporabljajo litij-ionske baterije, kjer litijeve ione vstavimo v porozen nosilec. Poleg tega litij obstoji v oksidacijskem stanju Li¹⁺, tako da lahko pri elektrokemijski reakciji prenese le en elektron za vsak litijev ion. Aluminij lahko po drugi...

Technology Review - Podjetje PolyPlus je razvilo baterije na osnovi litija in zraka, ki lahko v enaki masi shranijo do 10-krat več energije kot klasične litij-ionske baterije. Anoda je narejena iz litija, medtem ko funkcijo katode prevzame zrak, zaradi česar so baterije neverjetno goste. Pretekle poizkuse izdelave takšnih baterij je zaviralo dejstvo, da je litij izjemno občutljiv na vlago, medtem ko nova generacija uporablja napredno membrano, ki varuje litijevo anodo. Izdelali so celo različico, ki deluje...

Nature - Vsake toliko objavimo kakšno vest o novem odkritju na področju baterij, za katerega raziskovalci obljubljajo, da bo res prebojno. Žal ti izdelki potem le redko najdejo pot do masovne proizvodnje in morebiti celo trgovin na našem koncu Atlantika. Tokrat so raziskovalci z MIT-a odkrili nov način delovanja baterij oz. akumulatorjev, ki naj bi omogočal hipno polnjenje in praznjenje; ker temelji na izboljšavi obstoječih litij-ionskih baterij pa naj bi kmalu zaživel med ljudskimi množicami.

V današnji številki ugledne revije Nature poročajo o odkritju novih ultrahitrih tunelov za transport električne energije skozi litij-železov fosfat (LiFePO₄), ki je v uporabi v litij-ionskih baterijah. To v teoriji in tudi v prototipu, ki so ga pripravili, omogoča zelo hitro polnjenje baterij (10 do 20 sekund), kar bi bilo uporabno v vseh vejah industrije - od električnih avtomobilov dalje. Srž odkritja leži v hitrosti gibanja litijevih ionov skozi elektrode, ki bi moralo biti po izračunih zelo...