Slo-Tech - Google je vnovič prikazal kvantno premoč, so sporočili iz podjetja, pri čemer naj bi bilo tokrat precej manj dvomov kot pred šestimi leti. O dosežku poročajo tudi v aktualni številki revije Nature. Med soavtorji je tudi Michel Devoret, letošnji prejemnik Nobelove nagrade za fiziko za odkritja na področju kvantne mehanike, ki je v Googlu zaposlen od leta 2023.

To pot jim je uspelo na lastnem kvantnem računalniku algoritem pognati 13.000-krat hitreje, kot bi tekel na klasičnih superračunalnikih. Preizkušeni algoritem je namenjen hitrejšemu iskanju novih zdravil. V prihodnosti, ko bodo kvantni računalniki še večji, pa bodo na njih tekli algoritmi, ki so za klasične računalnike preprosto preveliki, ne le prepočasni. To imenujemo kvantna premoč, kar je Google prvikrat trdil že leta 2019. Tokrat pa so rezultati preverljivi in ponovljivi, trdijo, zato dvomov ne bi smelo biti. Četudi je članek objavljen v Nature, torej je moral skozi strog recenzentski postopek, bodo drugi raziskovalci...

Slo-Tech - Googlovi inženirji trdijo, da je najnovejša različica njihovega kvantnega računalnika tako zmogljiva, da v sekundah preračuna, kar bi klasičen superračunalnik grizel 47 let. To trdijo v najnovejšem znanstvenem članku, kjer opisujejo kvantni računalnik s 70 kubiti oziroma bolj pošteno povedano njegov delujoč prototip, ki uporablja Random Circuit Sampling (RCS).

Kvantni računalnik Sycamore je imel pred štirimi leti 53 kubiti in Google je že tedaj trdil, da so dosegli kvantno premoč. Tako se imenuje dosežek, ko je kvantni računalnik sposoben izračunati, česar klasični računalnik v razumnem času ne bi mogel. Kasneje je na dosežek padla senca dvoma, ko so kitajski raziskovalci pokazali, da je s pametnim algoritmom enak problem rešljiv tudi s konvencionalnim računalnikom.

Z novim kvantnim računalnikom, ki uporablja RCS, pa dokazujejo, da naj bi klasični računalniki sedaj res ostali zadaj. Novi računalnik naj bi bil okoli 240-milijonkrat zmogljivejši od tistega izpred štirih let. A ob...

New Scientist - Leta 2019 je Google zelo prepričljivo zatrdil, da je dosegel kvantno premoč. To pomeni, da je s kvantnim računalnikom rešil problem, ki ga klasični računalniki v človeštvu dosegljivem času ne morejo. Sedaj pa so kitajski fiziki pokazali, da to ni nujno res. Isti problem so sedaj s klasičnim računalnikom rešili v doglednem času. Je torej Google dosegel kvantno premoč ali ne?

Drži očitek, da primerjamo jabolka in hruška. Primerjamo namreč najboljši algoritem za klasične računalnike iz leta 2022 z eksperimentalnim kvantnim računalnikom izpred treh. Kvantno računalništvo je v tem času seveda napredovalo. A predvsem motrimo Googlovo navedbo, da je leta 2019 dosegel kvantno premoč, ker problema klasični računalniki ne bi mogli rešiti v dosegljivi prihodnosti - kar implicitno vključuje tudi možnost, da se v tem času klasično računalništvo še razvije.

Kakorkoli, Pan Zhang in sodelavci so razvili algoritem, ki je isti problem strl v 15 urah, če je tekel na 512 grafičnih karticah. To je še...

Slo-Tech - Prvi je kvantno premoč razglasil Google že pred poldrugim letom, sedaj pa zelo vzpodbudne novice prihajajo iz D-Wava. Skupaj z Googlovimi raziskovalci so pokazali, da je tudi njihov kvantni računalnik, ki uporablja povsem drugačen princip delovanja (quantum annealing), v nekaterih primerih milijonkrat hitrejši od klasičnih. To je pomembno odkritje, še zlasti ker so bili strokovnjaki o D-Wavovem kvantnem računalniku skeptični, da naj zaradi svoje zasnove ne bi bil primeren za vse kvanten algoritme. O dosežku poročajo v reviji Nature Communications.

Prvikrat so reševali resničen problem iz vsakdanjega sveta, za katerega so sicer Vadim Berezinskii, J. Michael Kosterlitz in David Thouless leta 2016 prejeli Nobelovo nagrado za fiziko. Gre za dvodimenzionalni kvantni magnet, ki predstavlja tako imenovano eksotično snov. S tem izrazom so označili vse nenavadne oblike snovi, denimo superprevodnost, superfluidnost, tanke magnetne filme ipd. Pri kvantni premoči gre za rešitev problema, ki s...

Slo-Tech - Kanadsko podjetje D-Wave, ki je že leta 2011 postavilo prvi komercialni kvantni računalnik, čeprav so mnenja o kvantnosti njihovega pristopa še danes deljena, bo vsem raziskovalcem, ki delajo na področju novega koronavirusa (COVID-19), ponudilo brezplačno uporabo svojih računalnikov. Poleg D-Wave pomoč nudijo tudi njegove stranke, kjer stojijo ti računalniki ali kako drugače sodelujejo, torej Cineca, Denso, Forschungszentrum Jülich, Kyocera, MDR, Menten AI, NEC, OTI Lumionics, QAR Lab at LMU Munich, Sigma-i, Tohoku University in Volkswagen. Ta podjetja bodo nudila tudi tehnično pomoč pri uporabi. Za uporabo je potrebna registracija, ob kateri ponudijo tudi obsežno dokumentacijo, priročnike, zglede in orodja (npr. Leap 2), kako se D-Wavovi računalniki uporabljajo.

In kako lahko kvantni računalniki pomagajo v boju proti koronavirusu? To vprašanje ni tako neumno, saj kvantni računalniki resda ponujajo precej več moči od klasičnih, a le za probleme, za katere imamo kvantne algoritme....

Slo-Tech - Kanadski proizvajalec kvantnih računalnikov D-Wave je pokazal platformo kvantnih računalnikov nove generacije, ki imajo 5000 kubitov in bodo nared do sredine leta 2020. Trenutni modeli imajo do 2000 kubitov, ki so topološko povezani tako, da ima vsak kubitov povezavo do šestih drugih kubitov (Chimera). V novi topologiji Pegasus bo vsak kubit povezan s 15 kubiti, kar bo omogočilo reševanje kompleksnejši in večjih problemov.

Ob tem je treba vsakokrat poudariti, da je D-Wavova tehnologija drugačna kakor IBM-ova ali Googla, zato njegovih 5000 kubitov ne moremo enostavno primerjati z ostalimi kvantnimi računalniki. D-Wave ima precej krajši čas koherence, kar pomeni, da je v sistemu več šuma, kubiti pa lahko v superpoziciji...

Slo-Tech - Kvantni računalniki so sicer tehnologija prihodnosti, a nekaj drobcev te prihodnosti imamo že danes. Tu ne mislimo ortodoksnih kvantnih algoritmov, ki so po veliko napora predlani pokazali, da je tri krat pet enako petnajst, ampak komercialni računalnik D-Wave Two. Mlado kanadsko podjetje D-Wave je namreč izdelalo že dva kvantna računalnika s precej dolgočasnima imenoma D-Wave One in D-Wave Two.

Google in NASA sta lani za 15 milijonov dolarjev kupila en primerek D-Wave Two, a še danes ni jasno, ali nista nemara kupila mačka v žaklju. D-Wave trdi, da je njihov kvantni računalnik osnovan na principu kvantnega pripenjanja (quantum annealing). Gre za eksotično tehniko adiabatnih kvantnih računalnikov, ki je ni mogoče...