Slo-Tech - Ambiciozna kitajska robotska odprava Chang'e 6, katere namera je bila z oddaljene strani Meseca prinesti vzorec kamnin, se je v torek uspešno zaključila s pristankom sonde na Zemlji.

V stalnem obmetavanju Lune s človeškimi avtonomnimi odpravami v zadnjih letih se kar nekoliko porazgubi dejstvo, da so Kitajci trenutno tu zaznavno dlje od konkurence. Če odmislimo Indijce, ki so lani pristali najbližje južnemu polu doslej, namreč Kitajci podirajo en robotski mejnik za drugim. Po tem, ko so pred petimi leti z odpravo Chang'e 4 prvi pristali na oddaljeni strani Meseca - torej tisti, ki je z Zemlje ne vidimo, ker je stalno obrnjena proč - so se s šesto misijo te družine odločili od tam prinesti še vzorec tal. To je z vidika raziskovanja Osončja zelo pomembna in zanimiva reč, saj se površji obeh strani našega naravnega satelita precej razlikujeta. Luna je namreč postala v obstoječ naravni ritem zaklenjena že kmalu po svojem nastanku, ko je neko vsemirsko telo ob trku z Zemljo v vesolje...

Slo-Tech - Kitajsko plovilo Chang'e 6 je v noči s sobote na nedeljo (ob 0.23 po srednjeevropskem času) uspešno pristalo na oddaljeni strani Meseca, v depresiji South Pole-Aitken Basin. Izstrelili so ga 3. maja, čez tri tedne pa se bo vrnilo na Zemljo. Če bo šlo vse po načrtih, bo na Modri planet pripeljalo prve vzorce kamin z oddaljene strani Meseca.

Oddaljena stran Meseca je vedno obrnjena proč od Zemlje, ker sta telesi zaradi plimskih sil zaklenjeni na celoštevilske večkratnike obhodnih dob. Z drugimi besedami z Zemlje vedno vidimo isto stran Meseca, zato lahko oddaljeno stran opazujemo le posredno s posnetki plovil. Prav tako je otežena tudi komunikacija, ki mora biti od tam posredna. Zaradi tega so kontrolirani pristanki na tisti polovici Meseca zahtevni. Kontrolirano so doslej tam pristali le Kitajci, in sicer s plovilom Chang'e 4 pred petimi leti. Njegov naslednik Chang'e 5 je testiral prevoz kamenja nazaj na Zemljo, a z bližnje strani Meseca.

Chang'e 6 je drugo plovilo, ki je uspelo...

New Scientist - Ameriški znanstveniki so izvedli prvi preizkus uspevanja rastlin v Lunini prsti. Čeprav so testni primerki vzklili in pognali liste, je bila njihova rast bistveno zavrta.

Človeštvo se vztrajno pomika v smer načrtovanja prvih kolonij na tujih svetovih. Tam bodo morale posadke kar se da veliko materiala za preživetje nabrati na licu mesta, kajti tovorni prostor na vesoljskih plovilih bo zelo omejen. Raziskovanje je živahno predvsem na področju gradbenih materialov, pridobljenih iz Mesečevega ali Marsovega peska, medtem ko je bila pridelava hrane doslej zvečine osredotočena na hidroponične farme. Toda te potrošijo ogromno vode, zato bi bila primernejša rešitev, pri kateri bi nekako uporabili planetarno prst. Raziskovalci s Floridske univerze so od Nase pridobili 12 gramov Mesečevega regolita, zbranega na odpravah Apollo 11, 12 in 17, ter se namenili preizkusiti, kako v njem uspeva navadni repnjakovec (arabidopsis thaliana), ki je hvaležna rastlina za biotehnološke eksperimente....

NASA - V drugem poskusu je rover Perseverance pridobil prvi vzorec s tal Rdečega planeta, namenjen kasnejšemu transportu na Zemljo. Prvi se je pred mesecem dni izjalovil zaradi sipkega materiala.

Nasino marsovsko robotsko vozilo Perseverance ima na odpravi široko paleto nalog; med osrednjimi je raziskovanje morebitnih sledov življenja v kraterju Jezero, toda poleg tega nosi s seboj letečega kompanjona, helikopterčka Ingenuity, za povrh pa se je prejšnji mesec lotilo še projekta, katerega sadove utegnemo užiti šele čez dobro desetletje. Gre za rudarjenje vzorcev marsovskih tal, ki so namenjeni vrnitvi na Zemljo. Slednje naj bi omogočila šele ena prihodnjih odprav, Mars sample-return mission, v kombinirani režiji Nase in Ese. Širokopotezni načrt predvideva, da bi Američani leta 2026 izstrelili odpravo z novim roverjem, ki bi dve leti pozneje pristal na Marsu, zbral na kup nakopani material ter ga pripeljal do rakete v pristajalniku, ki bi ga leta 2029 izstrelila v Marsovo orbito. Tam bi ga...

Space News - Pretekli torek so Kitajci prvič izstrelili raketo Dolgi pohod 8, ki je v Zemljino krožnico ponesla pet satelitov. Posebnost rakete je v tem, da je predvidena za uvedbo tehnologije pristajanja prve potisne stopnje in na tem letu so v tej smeri že izvedli prve teste.

Kitajska za zamenjavo ostarelih nosilnih raket Dolgi pohod serij 2, 3 in 4 pospešeno razvija naslednice z oznakami 5, 6, 7 in 8. Med slednjimi je najbolj poznana petica, ker predstavlja temelj za najvidnejše kitajske misije v tem desetletju, kot so poleti na Mars, medtem ko bo "vlečni konj" raketne flote sedmica, kateri bo naložen na primer transport do prihajajoče kitajske vesoljske postaje. Pretekli teden pa je poletel prvi primerek Dolgega pohoda 8, ki je za tamkajšnjo vesoljsko industrijo tudi izjemno pomemben, saj naj bi ta linija eventuelno predstavljala prve kitajske serijske večkrat uporabne rakete. Gre za raketo srednje nosilnosti, z dolžino dobrih 50 metrov, ki lahko v nizko orbito ponese 8400 kg tovora....

Spaceflight Now - Po slabem mesecu je kitajska odprava za zajem Mesečevega peska Chang'e 5 uspešno pri kraju, kajti v sredo zvečer je kapsula z nabranim materialom pristala v Notranji Mongoliji.

23. novembra je proti Mesecu poletela najambicioznejša kitajska robotska misija doslej, Chang'e 5. Njen namen je bil namreč z našega naravnega satelita prinesti kamenje, kar je zahtevalo zapleten avtomatizirani postopek. Pristajalnik se je na površje Lune spustil 1. decembra in nabral material, pri čemer je vrtal in kopal do dva metra globoko. Kapsula s tovorom je Mesec zapustila 3. decembra in se v tamkajšnji orbiti spojila s plovilom za vrnitev na Zemljo. Pri tem je šlo za prvo samodejno spojitev dveh robotskih plovil v krožnici drugega nebesnega telesa. Zadnja etapa je bila izvedena včeraj zvečer po našem času, ko se je kapsula naposled s padalom nadzorovano spustila na zasneženo pokrajino globoko v Notranji Mongoliji. Po posnetkih in tiskovni konferenci sodeč je tovor v dobrem stanju in naj bi ga bilo...

Space News - Če bo šlo vse po sreči, bomo čez slab mesec po 44 letih zopet pridobili kos Meseca, kajti Kitajci so včeraj zvečer proti našemu naravnemu satelitu poslali misijo Chang'e 5, s katero nameravajo prinesti vzorec kamnin.

Kitajski program raziskovanja lune Chang'e, ki je dobil ime po njihovi mesečevi boginji, ne izgublja sape. Po dostavi roverja pred sedmimi leti in lanskem pristanku na oddaljeni strani je z odpravo pod zaporedno številko pet sedaj na vrsti zajem vzorcev kamnin in njihova vrnitev na Zemljo. Plovilo Chang'e 5 so izstrelili na nosilni raketi Dolgi pohod 5 včeraj zvečer, ob 21.35 po našem času, z izstrelišča Wenchang na otoku Hainan. Sledi štiridnevno potovanje do Meseca, kjer se bo začel zapleten postopek pristanka, kopanja za vzorci in njihovega pošiljanja nazaj na Zemljo, kar bo brez dvoma najbolj zapleten kitajski vesoljski podvig doslej (če upoštevamo, da je njihova marsovska odprava še v vedno v potovalni fazi).

Skupek pristajalnega in vzletnega modula se bo...

Space News - Zgodaj zjutraj je s Kitajske uspešno poletela odprava Tianwen-1, s katero želi vzhodna velesila širokopotezno postaviti na Mars svojega roverja, kar v tako kratkem razvojnem obdobju ni uspelo še nikomur.

Po Arabcih so drugi na redu za polet proti Marsu v letošnjem oknu Kitajci. Malo po šesti uri zjutraj po našem času je iz vesoljskega izstrelišča Venchang na otoku Hainan poletela raketa Dolgi pohod 5, z misijo Tianwen-1 na krovu. Kakor Arabci, skušajo tudi Kitajci z njo ubrati precej pogumno razvojno bližnjico. Medtem ko so Američani, Rusi in Evropejci skušali Rdeči planet osvojiti postopno - najprej z obleti, nato vtirjanji v orbito, pa pristanki in na koncu vozilci - so se Kitajci namenili s to misijo vse postoriti kar v enem zamahu. Njihov edini dosedanji poskus poleta proti Marsu, misija Yinghuo-1, je namreč pred devetimi leti propadla skupaj z rusko odpravo Phobos-Grunt. Od takrat naprej Kitajci podvige načrtujejo samostojno. Pri tem gradijo predvsem na uspehih svojih...

theguardian.com - V začetku leta je Kitajcem uspel prvi nadzorovani pristanek na oddaljeni strani Meseca v zgodovini, s katerim so tja pripeljali tudi bombaž, krompir, vinsko mušico, repno ogrščico, kvas in navadni repnjakovec, da bi ustvarili mini ekosistem. Seme bombaža je sedaj vzklilo, kar predstavlja zgodovinski trenutek. Še nikoli prej ni nič biološkega zraslo na Mesecu.

V vesolju smo rastline že gojili. Na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) so izvedli že številne eksperimente, v katerih jim je uspelo vzgojiti že marsikaj, prav tako so podobne poizkuse izvedle tudi nekatere misije. V vesolju so med drugim rasli že riž, tulipani, zelje, solata in sončnice. Sedaj pa smo "okužili" tudi Luno.

Gre seveda za umeten mini ekosistem, ki je del eksperimenta v...

Slo-Tech - Kitajski vesoljski program uresničuje ambiciozne napovedi, saj je plovilo Chang’e-4 v četrtek zjutraj uspelo pristati na oddaljeni strani Meseca. Gre za prvi nadzorovani pristanek na oddaljeni strani Meseca v zgodovini. Gre za naslednika misije Chang’e-3, ki je pred petimi leti pristala na Mesecu.

Oddaljena stran Meseca se tako imenuje, ker je večine z Zemlje nikoli ne vidimo. Mesec kroži okrog Zemlje tako hitro, kakor se vrsti okrog svoje osi. Zaradi tega nam kaže vedno isto stran. To ni nič posebnega, saj se zgodi vedno, kadar imamo na razpolago dovolj časa. Z Zemlje lahko vidimo 59 odstotkov površine Meseca (ob različnih časih), ker se Mesec nekoliko guga - pojavu pravimo libracija. Oddaljena stran Meseca je torej...

Slo-Tech - Danes ob 14.11 uri po slovenskem času je na Luni pristala kitajska sonda Chang'e 3, ki je tja pripeljala roverja Yutu (žadasti zajec). To je prvi pristanek z manevriranjem (soft landing) v zadnjih 39 letih, z njim pa Kitajska postaja tretja država na svetu, za ZDA in Sovjetsko zvezo, ki je na Luno kontrolirano poslala svoje plovilo.

Chang'e 3 so na raketi March 3B izstrelili 1. decembra letos z izstrelišča Šičang v provinci Sečuan. Do Lune je potoval pet dni, potem pa se je moral pripraviti na nadzorovan pristanek. Danes so potisni motorji v 12 minutah plovilo iz Lunine orbite nežno spustili na površje v Zaliv mavric na severni polobli. Nazadnje so na Luni pristali Rusi leta 1976 z Luno 24, Američani pa so to storili leta 1972 z Apollom...

Slo-Tech - Kitajska je včeraj ob 12:59.57 po srednjeevropskem poletnem času z raketo Long March 3C z izstrelišča Śičang v provinci Sečuan v vesolje poslala plovilo brez posadke, ki se bo v sredo (polet traja 112 ur) utirilo v orbito okrog Lune na višini 15 km nad površjem. S plovilom Chang'e II namerava Kitajska preizkusiti tehnologije, s katerimi želijo v letu 2012 na Luni pristati brez posadke, do leta 2017 pa nameravajo tja poslati prvega taikonavta.

Chang'e II bo sprva krožil 100 kilometrov nad površjem, nato pa se bo postopoma spustil v eliptično orbito 15 km nad površjem. V visoki ločljivosti bo posnel načrtovano mesto pristanka za misijo na Luno Chang'e III, ki naj bi bila nared v dveh letih. Po šestmesečnem kroženju okrog...