Slo-Tech - NASA je Voyagerju 1, ki je tik pred iztekom življenjske dobe, ponovno usposobila rezervne potisnike, ki niso bili v uporabi od leta 2004 in so veljali za odpisane. S tem so bržkone podaljšali življenjsko dobo Voyagerja 1, saj so primarni potisniki zaradi nabiranja ostankov goriva postali nezanesljivi. Potisniki pa so nujni za obračanje sonde, saj mora njena antena kazati proti Zemlji, da nam lahko kaj sporoči.
Ujeli so skorajda zadnji vlak, saj je šla 4. maja v remont satelitska antena na Zemlji, ki komunicira z Voyagerjem 1 in 2.

Voyager 1 potuje po vesolju že od leta 1977, ko so ga izstrelili proti zunanjim planetom. Po mimoletu Jupitra, Saturna in njegove lune Titan je nadaljeval pot proti medzvezdnemu prostoru in leta 2012 prečkal eno izmed mej Osončja (heliopavzo). Trenutno je skoraj 25 milijard kilometrov od Zemlje in leti s hitrostjo 60.000 kilometrov na uro glede na Sonce. Obema Voyagerjema sicer bijejo zadnja leta, ker njun vir energije (RTG) nepovratno izgublja moč in...

Slo-Tech - NASA sporoča zelo obetavne novice, da so vendarle našli način, kako popraviti Voyagerja 1, ki že mesece na Zemljo pošilja nerazumljive nize podatkov. Pred slabim mesecem dni je NASA uspela pridobiti izpis vsebine njegovega pomnilnika, sedaj pa vemo še bolje, zakaj je Voyager 1 novembra lani začel blebetati. Težava je v pomnilniku.

Iz analize pomnilnika, ki so jo uspeli izvleči s sonde, so ugotovili, da ima okvarjene približno tri odstotke pomnilnika v FDS (flight data subsystem). To ni mnogo, a ravno dovolj, da brez prilagoditev žebra nejasnosti. Sumijo, da je težava v enem samem čipu, ki je odgovoren za shranjevanje prizadeta dela v pomnilniku. Razlogov je lahko več in jih jih bo z razdalje 23 milijard kilometrov, do kamor sveltoba potuje 22 ur, težko ugotoviti. A dejstvo je, da je čip star 46 let, hkrati pa je na plovilu v vesolju, kjer ga ves čas bombardirajo visokoenergijski delci. NASA je pojasnila, da je razlog eden ali drugi, morda tudi kombinacija obeh. A to niti ni...

Slo-Tech - Medtem ko je posodabljanje firmwara kljub vsemu napredku še vedno vsaj nekoliko stresno početje, kjer ni izključena niti možnost popolne katastrofa, bo NASA firmware v Voyagerju 1 in Voyagerju 2 posodobila na daljavo. Sondi sta onkrat Osončja, do njiju pa signal potuje približno 20 ur. A to ni ovira, ki bi preprečevala posodobitev skoraj pot stoletja starih plovil.

V NASI so pojasnili, da bo posodobitev popravila sistem za obračanje in krmiljenje AACS (attitude articulation and control system). Ta je bil razlog, da je Voyager 1 lani začel pošiljati nerazumljiva sporočila. Čeprav so težavo potem rešili, bo popravek preprečil, da bi se ponovila. Razlog je bil nepravilen način delovanja, zaradi česar je plovilo ukaze zapisovalo, namesto da bi jih izvajalo.

NASA bo sedaj posodobila firmware, najprej na Voyagerju 2, ki je nekoliko bliže Zemlji, nato pa še na dragocenejšem Voyagerju 1. Novi AACS je bolj varnostna polica kakor resna izboljšava, saj je namenjen predvsem preprečevanju...

Slo-Tech - Voyager 2 tudi 46 let po izstrelitvi še vedno noče umreti. NASA je sporočila veselo novico, da so uspeli popraviti napako in sondi dopovedati, naj anteno obrne proti Zemlji. S komunikacijske postaje v Canberri, ki je del omrežja za komunikacijo z oddaljenimi plovili (Deep Space Network), so proti Voyagerju 2 poslali dovolj močan signal, da ga je tudi slabše obrnjena antena sprejela. Od včeraj zvečer je komunikacija s plovilom spet normalna.

Spomnimo, da so 21. julija Voyagerju 2 pomotoma ukazali, naj anteno obrne za približno dve stopinji proč od Zemlje. To je na razdalji 20 milijard kilometrov že dovolj, da je bila komunikacija prekinjena. Inženirji sicer niso obupali, saj Voyager 2 redno sam popravlja orientacijo anten, da vedno kažejo proti Zemlji, kar se bo naslednjič zgodilo 15. oktobra. Ker pa so vendarle želeli v stik stopiti prej, so poizkusili tudi manj verjetni scenarij. Iz Canberre so poslali močan signal, ki ga je Voyager 2 k sreči ujel. Svetloba do tja potuje več kot...

Slo-Tech - Inženirje v NASI je razveselil signal z Voyagerja 2, ki so ga zaznali po napačni nastavitvi antene. Čeprav bo po pesimističnem scenariju Voyager 2 molčal do oktobra, ko bo samodejno usmeril anteno proti Zemlji, bi se morda lahko z njim sporazumeli že prej. A bistveno je, da imajo sedaj dokaz, da Voyager 2 še deluje.

Pred dobrim tednom dni (21. julija) so po nesreči obrnili Voyagerjevo anteno za dve stopinji mimo Zemlje, kar je onemogočilo komunikacijo z njim. Na razdalji 20 milijard kilometrov se vsaka stopinja zelo pozna, signali pa so izjemno šibki. Zato je bilo dobrodošlo presenečenje, ko so danes zaznali signal (heartbeat) s plovila. Kaj več s plovila ta hip ni možno izvleči, razen da je še živo, saj se na ukaze z Zemlje ne odziva.

Morda pa se bo to spremenilo ta teden, saj bo NASA s postaje v Canberri, ki je del DSN (Deep Space Network), poskusila poslati ukaz do Voyagerja 2. Ocenjujejo, da je možnost za uspešno sprejetje ukaza nizka, saj DSN že vse od pomote pošilja...

Slo-Tech - Sonda Voyager 2, ki so jo na enosmerno pot iz Osončja poslali pred 46 leti, je pred tednom dni nepričakovano utihnila. Razlog pa ni kakšna okvara ali izčrpanje zalog energije, temveč napačen ukaz. Anteno so pomotoma obrnili proč od Zemlje.

Voyager 2 je od Zemlje oddaljen 20 milijard kilometrov. Da po skoraj pol stoletja še vedno deluje, skrbi radioizotopski termoelektrični generator (RTG). Na plovilu je 4,5 kilograma plutonija-238, ki je ob izstrelitvi zagotavljal 157 W električne energije. Razpolovna doba plutonija-238 je 87,7 let, zato moč počasi pada. NASA mora zato postopoma izklapljati manj pomembne instrumente, da preostala energija napaja nujne.

A ko so 21. julija poslali serijo načrtovanih ukazov, so pomotoma obrnili anteno Voyagerja 2 za dve stopinji mimo Zemlje. Na tolikšni razdalji in ob tako šibkem signalu je to že dovolj, da Voyagerja 2 ne moremo več slišati, niti plovilo ne more več sprejemati ukazov z Zemlje. Zdi se kot katastrofalna napaka, podobno kot če bi na...

Slo-Tech - Sondo Voyager 2 so izstrelili pred 46 leti in je skupaj s sestrskim plovilom Voyager 1 najbolj oddaljeni človeški izdelek, s katerim še komuniciramo. NASA ji je ta teden še podaljšala življenje, ko je z nadgradnjo programske opreme na daljavo poskrbela, da bo še vsaj do leta 2026 uporabljala pet aktivnih instrumentov.

Energijo za delovanje ji na razdalji dobrih 20 milijard kilometrov (do Sonca jih je 150 milijonov) zagotavlja radioizotopski termoelektrični generator (RTG), ki ima na krovu 4,5 kilograma plutonija 238. Ob izstrelitvi je zmogel zagotavljati 157 W električne energije, sedaj pa moč počasi usiha, ker ima plutonij razpolovno dobo 87,7 let. Vsak Voyager ima tri enake RTG in doslej njihovo pešanje še ni vplivalo na delovanje, sedaj pa se bližamo takemu trenutku. Voyager 1 težav še nima, ker ima že od rane mladosti le štiri delujoče instrumente, Voyager 2 pa ima vseh pet. NASA je zato s trikom poskrbela, da bodo še nekaj let dobivali ustrezno napajanje.

Voyager ima namreč...

Slo-Tech - Sonda Voyager 2, ki so jo izstrelili že pred 43 leti in je odtlej zapustila Osončje, je še vedno živahna in aktivna. Nekoliko teže pa je z njo komunicirati, saj potuje proti jugu glede na ekliptiko. Čeprav ima NASA tri zemeljske postaje za radijsko komunikacijo v vesolju - v Avstraliji, Španiji in Kaliforniji - ki tvorijo Deep Space Network in omogočajo neprestano komunikacijo z vesoljskimi plovili, je Voyager 2 tako južno, da ga lahko prikličejo le iz Canberre. Ta je bila od marca v remontu, zato Voyagerju 2 ni bilo možno poslati nobenega ukaza (v drugo smer pa je komunikacija še šla).

Voyager 2 ni vedno letel proti jugu. Leta 1989 je obletel Neptun in da je lahko obiskal njegovo luno Triton, je izkoristil gravitacijo planeta in obrnil proti jugu. Odtlej leti daleč na jug in ga lahko prikličemo le z južne poloble. Voyager 1 pa potuje bliže ekliptiki in ga lahko prikličemo tudi iz Španije in Kalifornije,

Postajo v Canberri so zgradili že leta 1965, zato so marca letos morali...

Nature - Prvi je bil pred sedmimi leti Voyager 1, lani mu je sledil še brat Voyager 2. Postala sta prva človeška objekta, ki sta zapustila Osončje in vstopila v medzvezdni prostor. V najnovejši številki Nature Astronomy so objavili pet člankov, v katerih so Nasini raziskovalci podrobno opisali, kaj vse so se naučili od Voyagerja 2. Glavno sporočilo je, da je Voyager 2 potoval skozi drugačno mejo med Osončjem in medzvezdnim prostorom kakor Voyager 1.

Definicij meja Osončja je več; tod govorimo o tisti, povezani s Sončevim vetrom, ki sta jo Voyagerja prečkala. Po drugi strani pa je gravitacijski privlak Sonca prevladujoč še tri svetlobna leta vse do roba Oortovega oblaka. Na tej strani Osončja prevladuje magnetni vpliv Sonca, ki se kaže kot Sončev veter. Z naraščanjem oddaljenosti od Sonca ta slabi in ko dovolj oslabi, da ga premaga medzvezdni veter, je konec Osončja. Voyager 1 je skozi to območje potoval leta 2012. Ko se je približeval meji, se je tok visokoenergijskih kozmičnih žarkov...

Slo-Tech - Iz NASE so sporočili, da je vesoljsko plovilo Voyager 2 zapustilo Osončje in s tem šlo po sledeh svojega brata Voyagerja 1, ki mu je to uspelo pred petimi leti. Voyager 2 je v vesolje poletel avgusta 1977 in do danes obiskal Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Izmed omenjenih se je najbolj približal Neptunu, od katerega ga je ločilo zgolj slabih 5000 kilometrov. Po podatkih NASE je Voyager 2 heliosfero zapustil 5. novembra letos. Podrobnosti pojasnjujejo na današnji konferenci American Geophysical Union ob 19. uri.

Čeprav je bil Voyager 2 izstreljen nekaj dni pred bratom, je do medzvezdnega prostora potreboval dlje. Da se bliža koncu Osončja, se je kazalo že nekaj zadnjih mesecev. Oktobra so meritve kozmičnih žarkov kazale, da je že čisto blizu heliopavze, kakor...

Slo-Tech - Voyager 1 je kot prvi človeški izdelek zapustil Osončje in priletel v medzvezdni prostor, piše najnovejša številka znanstvene revije Science. Za pot, dolgo približno 125 astronomskih enot oziroma slabih 19 milijard kilometrov, je potreboval 36 let. V tem času se je od Zemlje oddaljil za 17 svetlobnih ur. Najbližja zvezda poleg Sonca je od Zemlje oddaljena štiri svetlobna leta, tak da lahko hitro izračunate, da Voyager 1 v medzvezdnem prostoru še lep čas ne bo srečal nobenega planeta ali zvezde. To je 40.000 let.

Pozorni bralci boste zastrigli z ušesi in vprašali, ali ni Voyager Osončje zapustil že nekajkrat, nazadnje in najprepričljivejše pa že lanskega avgusta. O tem smo podrobno pisali letos poleti in ugotovili, da stvari niso tako preproste, kot bi kazali naši lepi modeli.

Res je Voyager 1 že leta 2004 preletel terminacijski udar, kjer se je...

Slo-Tech - Njegova točna oddaljenost od Zemlje in od Sonca je znana in znaša približno 124 astronomskih enot (več kot 18 milijard kilometrov). To je tako daleč, da svetloba od Sonca do Voyagerja potuje 34 ur (za primerjavo, od Sonca do Zemlje potrebuje približno osem minut). Precej manj pa je znano, kaj se tam nahaja. Razen tega, da je Voyager 1 nekje na robu Osončja. Od lanskega članka je Voyager 1 prepotoval skoraj 500.000.000 kilometrov in v tem času je naletel na številne nenavadne pojave.

Temu je posvečena zadnja številka revije Science, v kateri najdete tri znanstvene članke, ki opisujejo Voyagerjevo popotovanje v zadnjem letu, na Nasini strani pa odgovore na pogosta vprašanja.

Od Voyagerja 1 ob prehodu iz Osončja v medzvezdni prostor nismo pričakovali nič spektakularnega. Že leta 2004 je po pričakovanjih preletel terminacijski udar, kjer hitrost Sončevega vetra...

NASA - Voyager 2 je vesoljska sonda, ki so jo s Floride v vesolje izstrelili leta 1977. Sprva zamišljen kot nadaljevanje programa Mariner je Voyager 2 letel proti zunanjim planetom Sončevega sistema. Izkoristil je gravitacijsko energijo Urana in Neptuna ter po nekaj fantastičnih posnetkih Saturna, Urana in Neptuna odletel proti medzvezdnemu prostoru.

Podatki s senzorjev na plovilu kažejo, da je 30. avgusta 2007 na oddaljenosti 76 astronomskih enot preletel terminacijski udar (zaradi fluktuacij Sončeve aktivnosti se je to zgodilo petkrat). To je meja, kjer se sončni veter zaradi interakcije z medijem v medzvezdnem prostoru toliko upočasni, da ne potuje več z nadzvočno hitrostjo (ta znaša v tistem delu vesolja okrog 100...