Slo-Tech - Približujemo se vrhu Sončeve aktivnosti v 25. ciklu (od začetka opazovanja), ki se je začel z minimumom decembra 2019 in bo v letih 2024 in 2025 dosegel vrh. V primerjavi z izjemno šibkim ciklom 24, je aktualni cikel močan in je že poskrbel za nekaj zanimivih nebesnih pojavov, denimo severni sij nad slovenskim nebom v začetku novembra. Tovrstnih dogodkov lahko v naslednjem letu pričakujemo še več.

Podatke o vremenu v vesolju lahko spremljajo na straneh ameriške Agencije za oceane in podnebje, kjer poročajo o doslej najmočnejšem Sončevem izbruhu v tem ciklu. V noči s četrtka na petek (izbruh ob 18.02) se je zgodil močan izbruh, ki je sodil v razred X2.8. V razredu X so najmočnejši dogodki, magnituda 2,8 pa ga sicer uvršča na dno tega razreda (razred C so šibki, razred M pa srednje močni). S tem je šlo za najmočnejši dogodek po letu 2017, torej tudi v tem ciklu.

Dogodke često spremljajo tudi koronalni izbruhi mase (CME), kakor imenujemo izbruh plazme in magnetnega polja s Sonca. To...

Slo-Tech - V Zahodni Avstraliji se je po treh desetletjih priprav in načrtovanj začela gradnja največjega radioteleskopa, ki se imenuje Square Kilometre Array. Prve zamisli segajo v 90. leta, sedaj pa so zasadili prve lopate v enem največjih znanstvenih projektov tega stoletja.

SKA bosta sestavljala dva sklopa anten. SKA-Low bo imel 131.072 anten, ki bodo zaznavale nizkofrekvenčne radijske valove. Drugi SKA-Mid bo imel 197 klasičnih krožnikov, s katerimi bo zaznaval nekoliko daljše valovne dolžine radijskih valov, in bo stal v Južni Afriki. Gradnja bo potekala v teh državah, ker je z južne poloble boljši razgled na središče Rimske ceste, interferenc pa najmanj. Podobne, a manjše radioteleskope, so že postavili takisto v Južni Afriki in Avstraliji.

Pričakovanja so visoka. Direktorica SKA-Low Sarah Pearce je dejala, da bo observatorij definiral naslednjega pol stoletja radijske astronomije, saj bo spremljal rojstva in smrti galaksij, iskal gravitacijske valove in širil meje znanja o vesolju....

NASA - V četrtek so izstrelili nov Nasin rentgenski teleskop, IXPE, ki bo opazoval najbolj burne dogodke v vesolju, odlikuje pa ga zmožnost zaznavanja polarizacije rentgenske svetlobe.

Čeprav posnetki vsemirskih meglic jemljejo dih, pa se pomembne informacije o naši okolici skrivajo v celotnem spektru elektromagnetnega valovanja. Najbolj divje dogajanje v vesolju, kot so eksplozije supernov, izginjanje teles v črnih luknjah ali utripanje pulzarjev, oddaja rentgenske valove, ki jih moramo ujeti z vesoljskimi teleskopi, saj je Zemljina atmosfera zanje neprehodna. Rengentska astronomija je zato stara skoraj toliko kot pošiljanje satelitov v orbito in beleži pisan spisek naprav, od ameriške serije satelitov OSO (Orbiting Solar Observatory) v šestdesetih letih prejšnjega stoletja do novejših, kot so Nasina Chandra, Esin XMM-Newton ali ruski Spektr-RG.



Sedaj pa je na redu generacija z novo zmogljivostjo: merjenjem polarizacije rentgenske svetlobe. To pomeni, zaznavanjem smeri (oz....

Slo-Tech - Radioteleskop Arecibo v Portoriku, ki se mu je poleti snela ena izmed jeklenic, po pretrganju še druge minuli mesec pa so ga odpisali, se je zrušil. Upravljavec radioteleskopa NSF (ameriška National Science Foundation) je sporočil, da je 900 ton težka platforma zgrmela na satelitski krožnik 150 metrov niže. Poškodovanih ni bilo.

Nevarnost zrušitve je bila ključni razlog, da radioteleskopa niso začeli obnavljati. Ocenili so namreč, da bi bilo to za delavce preveč nevarno, saj bi se lahko platforma kadarkoli zrušila. To se je sedaj tudi zgodilo, posledice pa so katastrofalne. Platforma je v globino zgrmela danes ob 12.56 po slovenskem času, kar so pričakovali. Ko je popustila pomožna jeklenica avgusta, je bilo radioteleskop še možno rešiti. Ko je novembra popustila ena izmed glavnih jeklenic, je konstrukcija postala nestabilna. Minuli konec tedna je zaradi preobremenitve popustilo še nekaj drugih jeklenic, s čimer je bila usoda zapečatena. Le točne ure niso poznali.

Do izgradnje...

NationalGeographic - Avgusta smo poročali, da je slavni radioteleskop Arecibo močno poškodovan zaradi jeklenice, ki se je izpela iz ležišča. Ko se je 10. avgusta snela, je padla na krožnik, kjer je povzročila 30 metrov veliko luknjo. Še preden so poškodbe uspeli popraviti, se je 6. novembra letos strgala še glavna jeklenica (ta se je dejansko pretrgala). Tudi ta je zgrmela na krožnik, ga dodatno poškodovala in destabilizirala celotno strukturo. Inženirji sedaj ugotavljajo, kako zagotoviti statično varnost objekta, do katerega je zaradi varnosti dostop sedaj prepovedan.

Razlogi za popustitev glavne jeklenice še niso znani. Strokovnjaki predvidevajo, da je popustila zaradi preobremenitve, saj je od avgusta nosila več teže kot dotlej. Direktor Francisco Cordova je dejal, da ob incidentu nihče ni bil poškodovan. Popravila, ki so že potekala, so začasno prekinili, da ugotovijo, kako zagotoviti varnost ekipe. Sedaj je namreč zelo povečana nevarnost, da popusti še katera izmed preostalih treh glavnih...

Nature - Raziskovalci so z opazovanjem magnetarja v naši galaksiji potrdili tezo, da so te mlade hipermagnetne nevtronske zvezde viri vsaj nekaterih hitrih radijskih izbruhov, ki že dobrih ducat let begajo astronome in astrofizike.

Leta 2007 so ameriški astrofiziki v šest let starih meritvah avstralskega radijskega teleskopa Parks razbrali dotlej neznan fenomen: močan in zelo kratkotrajen radijski blišč dolžine nekaj milisekund. Rodila se je kategorija hitrih radijskih izbruhov FRB (fast radio burst), ki je hitro postala ena poglavitnih ugank sodobnega opazovanja vesolja. Zaradi ponavljajoče se in izjemno usmerjene narave nekaterih takšnih dogodkov so se na primer pojavile tudi hipoteze, da gre za komunikacijsko metodo tujskih civilizacij. Toda bolj prizemljeni raziskovalci so imeli že spočetka za enega glavnih osumljencev nevtronske zvezde. Medtem ko so nekateri blišči enkratne narave in verjetno posledica katastrofičnih dogodkov, kot so supernove ali trki večjih nebesnih teles, pa jih...

Nobelove nagrade - Letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko bodo podelili za raziskave na področju vesolja, so sporočili iz Kraljeve švedske akademije znanosti. Za odkritje, da je nastajanje črnih lukenj robustna napoved splošne teorije relativnosti, prejme polovico nagrade britanski matematik in fizik Roger Penrose. Drugo polovico pa za odkritje, da je v središču naše galaksije Rimske ceste supermasiven objekt, najverjetneje črna luknja, prejmeta nemški astrofizik Reinhard Genzel in ameriška astronominja Andrea Ghez. Nagrade bodo prejeli na svečani slovesnosti decembra.

Čim masivnejši je objekt, višja je ubežna hitrost. Ker je hitrost svetlobe končna, dasiravno zelo visoka, so se že v 18. stoletju nekateri raziskovalci vpraševali, ali bi lahko obstajali temni objekti, ki bi imeli ubežno hitrost višjo od svetlobe. John Michell je že leta 1783 izračunal, da bi imela zvezda z enako gostoto kot Sonce, a 500-krat večjim premerom, ubežno hitrost višjo od hitrosti svetlobe. Pierre-Simon Laplace je leta 1799...

Nature - Kitajski radioteleskop FAST s kar petsto metrov veliko anteno je uspešno prestal triletno preizkušanje in bo prihodnji mesec naposled odprt za znanstvenike z vsega sveta.

Radijski teleskopi - se pravi, senzorji, ki zaznavajo radijske valove - so še vedno naše poglavitno okno v tiste bolj oddaljene globine vesolja. Poznamo dva osnovna načina za surovo jačanje njihovih zmogljivosti na Zemlji. Pri prvem antene povezujemo v velika omrežja, da dobimo observatorije, kakršen je na primer Atacama Large Millimeter Array (ALMA). Med seboj je mogoče povezati tudi observatorije na različnih koncih planeta, kar so nedavno uporabili za prvi "posnetek" črne luknje. Na ta način se prvenstveno poveča ločljivost opazovanja. Druga, tehnično zahtevnejša možnost, je širjenje krožnika, ki lovi signale. Tu je bil doslej prvak sloviti portoriški teleskop Arecibo s premerom tristotih metrov, ki pa mora sedaj predati štafeto, kajti v odročnem delu jugozahodne kitajske province Gvidžou so se končala...

Phys.org - Znanstveniki s Čikaške univerze so z analizo gravitacijskih valov prišli do sklepa, da ni znakov o obstoju še neznanih večjih prostorskih dimenzij.

Kozmologe dandanes žuli kar nekaj temeljnih ugank, med njimi razlaga temne snovi in temne energije, pa združitev kvantne mehanike in teorije relativnosti. V ta namen je vzniknila kopica hipotez, oziroma matematično-fizikalnih modelov, ki se trudijo zagate rešiti. Mnoge predvidevajo obstoj dodatnih dimenzij poleg poznanih treh prostorskih in ene časovne. Med njimi je tista o velikih ekstra dimenzijah, ki skuša nenavadno šibkost gravitacijske sile, zaradi česar se naš univerzum vse hitreje širi, razložiti tako, da sila težnosti "uhaja" v skrite sosednje razsežnosti.

Nedavno odkritje gravitacijskih...

Slo-Tech - Peta zaznava gravitacijskih valov, ki so jo znanstveniki objavili včeraj, predstavlja eno največjih prelomnic v astrofiziki, saj smo prvikrat dogodek, ki jih je povzročil, lahko tudi videli. Predhodne štiri primere gravitacijskih valov so povzročile črne luknje, ki so se zlile, ob čemer ne izsevajo nič svetlobe. To pot pa sta se zlili dve nevtronski zvezdi, s čimer se sproti tudi veliko elektromagnetnega valovanja, ki ga naši teleskopi lahko vidijo. In so tudi ga.

Dogodek se je po zemeljskem času zgodil 17. avgusta letos, ko sta se v galaksiji NGC 4993 dovolj približali nevtronski zvezdi z masama, ki sta približno enaki kot masa našega Sonca. Zaradi tega ste se nevtronski zvezdi zlili, kar je prvi opažen primer...

NASA - NASA je ob 400. letnici prvega teleskopa, ki ga je leta 1609 skonstruiral Galileo Galilei, pokazala nov posnetek središča Rimske ceste. Sestavljen je s posnetkov s Hubbla v bližnjem delu IR-spektra, IR-posnetkov s Spitzerja in rentgenskih posnetkov s Chandre. Združena slika je eden izmed najboljših posnetkov središča naše galaksije doslej. Fotografijo si lahko v polni...