Slo-Tech - Pri iskanju različnih informacij Google pogosto v okvirju izpiše osnovne informacije, ki jih velikokrat vzame iz Wikipedije (svoj čas so sicer poizkušali z lastnim projektom Knol, ki pa je klavrno propadel). S tem načeloma ni nič narobe, saj Google Wikipedijo šteje kot zaupanja vreden vir informacij. Težava pa je, da Wikipedija od tega nima nič, čemur želijo sedaj narediti konec. Zgodba v resnici spominja na bitko založnikov z Googlom, kjer je prvim takisto prekipelo, da je Google brezplačno uporabljal njihova dela, ko je v Google News prikazoval naslove in kratke izvlečke novic. Treba bo plačati.

Wikipedija in Google se medsebojno podpirata že 20 let. Medtem ko Google Wikipedijo šteje kot točno referenco, Wikipedija Googlu dovoli uporabo svojih vsebin. Ko sta začela svoji poti, je bila takšna simbioza logična. A razvoj je šel svojo pot in Google je danes bilijonski gigant, Wikipedija pa srednje velika neprofitna organizacija. Wikipedijina mati Fundacija Wikimedia še vedno vsako...

Slo-Tech - Nekateri ukrepi, čeravno uvedeni začasno, ostanejo veljavni lep čas. Facebook je pred ameriškimi predsedniškimi volitvami najprej omejil in nato onemogočil politično oglaševanje. To omejitev odpravljajo šele sedaj.

Omejitev političnega oglaševanja je na Facebooku pomenila, da ni bilo možno kupovati političnih oglasov, še vedno pa so lahko organske objave objavljali politični funkcionarji. Blokado so uvedli, ker se je obseg dezinformacij in lažnih objav tako razširil, da bi lahko vplival na legitimnost volitev, saj so bile objavljene tudi manipulacije glede način priglasitve k volitvam in ključnimi datumi. Po volitvah pa bi se lahko pojavljale neresnice o volilnih izidih, ki v ZDA običajno kapljajo še nekaj dni.

Čeprav sedaj vnovič odpirajo oglase političnim akterjem, pa to ne pomeni, da sprememb ne bo. Nasprotno, Facebook bo v prihodnjih tednih preveril, kako deluje sistem oglasov in ga bo potrebi prenovil, če bodo zaznali zlorabe. Facebook je dolga leta gojil povsem...

CNet - Čeprav Wikipedia uradno nima posebnega statusa, je de facto čedalje pogosteje primarni vir informacij. Tega položaja nima po naključju, saj raziskave ugotavljajo, da je vsaj tako zanesljiva kot velike enciklopedije priznanih založnikov, vsebuje pa še vrsto drugih gesel, ki jih drugod ni. Google in YouTube pri iskanju pogosto v okvirju izpišeta vsebino z Wikipedije, ne da bi uporabniki stran sploh morali obiskati. Ali kot je dejal Ryan Merkley iz Fundacije Wikimedia: Če je napak na Wikipediji, je lahko napak povsod. Ko danes v ZDA volijo predsednika, predstavniški dom in tretjino senata, je Wikipedija pred zahtevno nalogo - ubraniti se mora dezinformacij in vandalizma.

Fundacija Wikimedia je zato za današnje volitve pripravila posebno delovno skupino, ki je sprejela ukrepe za zagotovitev integritete. V skupini so strokovnjaki z več področij: pravo, komuniciranje, varnost itd. Delovna skupina je imela več ur dolge videosestanke, kjer so preigravali različne scenarije, kako skušajo...

Wikipedia - Te dni je razburljivo biti wikipedist. V zadnjih mesecih je infrastruktura, ki poganja projekte Fundacije Wikimedia, med njimi vsem znano Wikipedijo, dobila nekaj večjih nadgradenj tehnične narave, ki bodo bistveno spremenile način, kako ta zbirka prostega znanja nastaja in se razvija. Ali bodo spremembe imele pričakovan (pozitiven) učinek bomo še videli, dogaja pa se ogromno.

Wikipodatki

Najočitnejša novost je nov podprojekt z imenom Wikipodatki (Wikidata), katerega razvoj poteka pod okriljem nemške podružnice Fundacije Wikimedia. Gre za obsežno bazo podatkov o enciklopedičnih temah, ki jo je možno brati in zapisovati tako strojno kot ročno. Primarni cilj je poenotiti predstavitev osnovnih dejstev in olajšati delo, saj pri skupaj 37,5 milijonih člankov v 285 jezikih tudi več deset tisoč urejevalcev težko ohrani ažurnost. Vzemimo na primer, da se zamenja predsednik vlade Slovenije: za posodobitev podatka je potrebnih 200 urejanj v ravno toliko Wikipedijah, ki imajo članek o...

Wiki Voyage - Fundacija Wikimedia, ki jo poznamo predvsem po projektu brezplačne enciklopedije Wikipedije, je ob 12-letnici delovanja zagnala projekt Wikivoyage. Zgodba je pravzaprav precej bolj zapletena, saj ima projekt kljub mladosti že precej zanimivo zgodovino.

Projekt Wikivoyage se je začel že leta 2006, ko je ponujal informacije v nemščini in italijanščini. Vodilo ga je nemško neprofitno Združenje Wikivoyage (Wikivoyage Association) in kljub imenu ni imel zveze z Wikipedijo ali Fundacijo Wikimedia. Vsebina pa je nastajala na podoben način, to je s prispevki neplačanih prostovoljcev. Potem je tu še stran Wikitravel, ki je najbolj znana potovalna spletna stran z nepristranskimi informacijami....

Wikipedia - Fundacija Wikimedia, ki skrbi za največjo prosto enciklopedijo na svetu Wikipedijo in sorodne projekte, je objavila, da so dosegli cilj 16 milijonov dolarjev zbranih donacij. Zbirati so jih začeli lanskega novembra in si cilj postavili pri 16 milijonih dolarjev. Skupni proračun naj bi v letu 2010/11 znašal dobrih 20 milijonov dolarjev; preostanek bodo dobili od denarja za projekte in licenčnin.

Denar je v teh slabih dveh mesecih prispevalo več kot pol milijona ljudi iz 140 držav, kar je dvakrat več ljudi kot lani. Povprečna donacija je znašala 22 dolarjev, čas zbiranja pa s 50 dnevi rekordno kratek. Z zbranim denarjem bodo poleg operativnih stroškov financirali tudi razširitev...

Heise - Deutsche Fotothek vsebuje več kot dva milijona dokumentov in je univerzalni arhiv za zgodovino umetnosti in kulture Saške deželne knjižnice. Včeraj so storili lepo gesto in objavili podatek, da so fundaciji Wikimedia Deutschland, pod katero okrilje sodi tudi nemška Wikipedija, dovolili rabo 250.000 slik iz njihovih arhivov. Več podatkov o podpisani pogodbi bo znanih prihodnji teden. To ni prva taka poteza v Nemčiji, saj je že konec lanskega leta Nemški zvezni arhiv storil podobno s 100.000 slikami iz svojih katakomb, še prej pa je Wikipediji dovoljenje za uporabo njihovih slik dala revija LIFE.