Ars Technica - Čedalje ostrejše ameriške sankcije zoper Kitajsko, ki med drugim omejujejo izvoz čipov in polprevodnikov, že vplivajo tudi na njihovo proizvodnjo. Kitajska podjetja, kot sta Alibaba in Biren, razvijajo dizajne za procesorje (podobno kot to počne britanski ARM), ki jih potem proizvede TSMC. Ker je TSMC tajvanski in uporablja tudi zahodno opremo (tako strojno kakor programsko opremo), zanj veljajo tudi zahodne sankcije. To pa sedaj predstavlja težave, saj kitajski proizvajalci čipov za zahodno (tudi tajvansko) tehnologijo zaostajajo vsaj desetletje. Brez licenc, ki jih ZDA lahko odobrijo, izvoz mimo sankcij ni možen.

Ko so sankcije začele veljati, sta Alibaba in Biren že testirala razvite dizajne, ki sedaj niso več v skladu s sankcijami. Zato so morali teste ustaviti in začeti prilagajati dizajn. Vodilno podjetje je Biren, ki je tudi najbolj glasno, in ima sedaj tudi največ težav. Dizajni so znani in TSMC po njih ne sme izdelovati čipov. Zato sedaj razmišljajo, kako prilagoditi...

Slo-Tech - Paradna modela sta Huawei Mate 40 Pro in Pro+, oba si delita zaobljen 6,76-palčen OLED zaslon z ločljivostjo 2772 x 1344 pik, 50 W brezžično in 66 W ožičeno polnjenje svojih 4.400 mAh akumulatorjev, sta odporna proti vodi in prahu po standardu IP 68, oba poganja novi čip Kirin 9000, izdelan po 5 nm tehnološkem postopku. Za slednjega pri Huaweiju pravijo, da je prvi 5 nm 5G procesor in da je zaradi več tranzistorjev obenem tudi močnejši od procesorjev, ki bodo poganjali nove iPhone.

Na Kirinu sicer moči združujeta osemjedrni osrednji in 24 jedrni grafični procesor, glavno vprašanje pa je, koliko zaloge imajo pri Huaweiju, saj jih bodo zaradi uveljavitve ameriških sankcij morali prenehati izdelovati. Ocene analitikov pravijo, da naj bi najmočnejši Kirini pošli nekje prihodnje leto, zaradi česar se novi telefoni odlično prodajajo na Kitajskem, namreč zaradi bojazni uporabnikov, da se bo morda treba že čez nekaj mesecev sprijazniti z manj močno napravo.

Kot običajno je tudi tokrat...

Slo-Tech - Časi za ponudnike mobilnih telefonov in še zlasti za Huawei niso najbolj rožnati. Kljub temu je drugi svetovni ponudnik danes prikazal tri modele P40, ki naj bi romali v žepe najbolj zahtevnega segmenta kupcev. Vse odlikuje solidna strojna zasnova, s poudarkom na fotoaparatu in kameri ter z njima povezanimi programskimi funkcijami. Vse poganja procesor Kirin 990, ki mu streže po 8 GB delovnega pomnilnika.

Serijo začenja osnovni model, P40 s 6,1 palčnim zaslonom in s 126 GB prostora za shranjevanje. Na zadnji strani ohišja najdemo tri objektive, širokega 17 mm, običajnega 23 mm in tele s trikratnim optičnim zumom. Glavno tipalo sicer fotografije zajema z ločljivostjo 50 megapik. P40 se napaja z akumulatorjem s kapaciteto 3800 mAh, polnjenje je samo žično in z močjo 22,5 W. Nekoliko naprednejši model je P40 Pro 6,58-palčnim zaslonom, ki se osvežuje s frekvenco 90 Hz in 256 GB diska, širokemu in običajnemu objektivu s P40 pa se pridruži še objektiv s 5x optičnim povečevanjem in...

AnandTech - Na tiskovni konferenci v Münchnu je Huawei predstavil svoja paradna telefona naslednje generacije, Mate 30 in Mate 30 Pro. Ob vseh tehničnih odlikah pa je bil najpomembnejši podatek programske narave: na teh telefonih ne bo Googlovega programskega ekosistema.

Huaweijeva predstavitev najnovejših članov družine pametnih telefonov Mate je bila težko pričakovan dogodek - pa ne toliko zaradi samih naprav, temveč vprašanja, kako se bo trenutno drugi največji proizvajalec telefonov na svetu soočil s serijo ameriških prepovedi, ki so ga pahnile v sredo trgovinske vojne med Kitajsko in ZDA. Na hardverski ravni se je tokrat še izšlo, kajti procesorje Kirin 990, ki tiktakajo v notranjosti, so izgotovili, še preden je ARM odrekel zvestobo. Tudi glede operacijskega sistema še ni katastrofe, saj so uporabili vejo Androida 10, preoblečeno v lastno podobo EMUI 10. Toda zaradi prepovedi na teh telefonih ne bo Googlovih mobilnih storitev (Google Mobile Services - GMS).

To pomeni, Mate 30 (Pro) bo...

Ars Technica - Huawei je na sejmu Mobile World Congress v Barceloni pokazal telefon Mate X, svojega prepogljivega tekmeca Samsungovemu Foldu. Tudi po ceni, ki bo v Evropi znašala 2300 evrov.

Prepogljivi telefoni so področje nove tekme med mobilnimi velikani. Po tem, ko je Samsung pred dnevi najavil Galaxy Folda, je Huawei na sejmu MWC razkril lastnega prepogljivčka, Mate X. Podjetji sta ubrali različna pristopa v zasnovi. Za razliko od Folda ima Mate X samo en zaslon, ki objema vso zunanjo stran telefona in je v razprti obliki velik osem palcev, z ločljivostjo 2480×2200 pik. Ob pregibanju se prelomi na približno enako veliki polovici - toda ne povsem, ker ima zadnja stran naprave odebeljen skrajni rob, kamor so...

Ars Technica - HTC je v Londonu predstavil dva nova pametna telefona, ki uporabljata Windows Phone. Imenujeta se HTC Radar in HTC TITAN.

HTC Radar ima procesor s frekvenco 1 GHz, kapaciteto 8 GB, 3,8-palčni LCD-zaslon, kamero s petimi megapiksli in še zadnjo kamero v ločljivosti VGA. Slednja za zdaj razen v namenskem programu še ni uporabna, a Windows Phone Mango bo podpiral dve kameri in dal piscem aplikacij možnost izkoristiti jih. Ima vgrajene senzorje za GPS, bližino, osvetlitev okolice in akcelerometer. Radar je na voljo v sivi in beli obliki, stane pa 400 evrov.

HTC TITAN je dražji in sposobnejši brat. Ima 1,5 GHz-procesor, 16 GB prostora, 4,7-palčni zaslon in kameri z osmimi oziroma 1,3 megapiksli. Poleg senzorjev v Radarju ima še kompas in žiroskop, kar je celotna...

Reuters - Zadnji trend, ki je zajel države po svetu, je očitno razvoj lastnega operacijskega sistema ali vsaj svoje distribucije Linuxa, ki naj bi jim omogočila neodvisnost od ameriške dobre volje. Kitajcem in Rusom bodo sledili tudi Kubanci. Reuters poroča, da je Kuba ta teden izdala svojo verzijo Linuxa, ki se imenuje Nova.

Ob predstavitvi na konferenci v Havani so oblasti izpostavile željo, da bi ta distribucija zamenjala Microsoftovo programsko opremo na večini računalnikov na otoku. Pravijo, da je uporaba zaprte kode problematična, ker utegnejo imeti ameriške obveščevalne službe dostop do izvorne kode. Ironično je, da ameriški embargo seveda večini otežuje legalen nakup Microsoftovih programov na Kubi, tako da si lahko mislimo, kako so do njih prišli. Vladne službe in univerze že sedaj v veliki meri uporabljajo Linux, so dejali, problem pa predstavljajo državna podjetja, kjer se bojijo težav z združljivostjo. V petih letih naj bi se na Linux preselilo petdeset odstotkov računalnikov,...