Guardian - Pri pripravi nove verzije britanske aplikacije za sledenje stikom za preprečevanje širjenja koronavirusa so ugotovili, da aplikacija zaradi napake v algoritmu številnim uporabnikom ni izdala opozorila za samoizolacijo, čeprav bi ga bila morala. The Guardian ocenjuje, da je več tisoč ljudi hodilo naokoli, čeprav bi po pravilih morali dobiti obvestilo o tveganem stiku. Hrošča je prvi odkril Sunday Times, ki poudarja, da je zaradi tega v Angliji in Walesu, kjer se omenjena aplikacija uporablja, bistveno manj ljudi dobilo informacijo o tveganem stiku kakor na primer na Škotskem ali Severnem Irskem, kjer imajo svoji aplikaciji.

NHS je, podobno kot Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in tudi NIJZ, postavil mejo na 15 minut. Kdor je v stiku z okuženim človekom dlje, obstaja nezanemarljiva verjetnost, da se je okužil tudi sam. V aplikacijo NHS pa so vnesli še funkcijo kužnosti, s katero so želeli upoštevati, da so ljudje najbolj kužni ob izbruhu simptomov. Tem ljudem so zato šteli čas...

BBC - Britanska policija je svojim zaposlenim naročila, naj na službene telefone ne namestijo aplikacije za slednje stikom, ki jo je izdal NHS. Nekateri policisti poročajo, da so prejeli navodila, naj ignorirajo opozorila omenjene aplikacije na osebnih telefonih, torej naj ne gredo v samoizolacijo po tveganem stiku. Policisti, ki so aplikacijo namestili, pa potem osebnih mobilnih telefonom ne smejo nositi s seboj, ko so v službi. Namesto tega so na primer v Lancashiru policistom naročili, naj v primeru vprašanj in pomislekov raje pokličejo na interno številko za pomoč.

Za BBC so v Lancashiru dodali, da lahko policisti kot vsi državljani snamejo in namestijo aplikacijo za sledenje stikom. Ker pa potrebujejo zagotovila, da bo aplikacija konsistentno delovala za vse zaposlene, česar sedaj še nimajo, so jim svetovali, naj jo raje namestijo na osebne in ne službene telefone. Toda osebnih telefonov potem ne morejo nositi s seboj. Vodstvo policije situacijo preučuje in bo v najkrajšem času...

Slo-Tech - Od včeraj je na voljo slovenska aplikacija za sledenje stikom, ki jo je Ministrstvo za javno upravo (MJU) pripravilo v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ). Aplikacija je na voljo za androidne telefone, ki imajo Googlove storitve (torej najnovejši huaweiji zaradi sankcij odpadejo), medtem ko za Applove naprave še ni. Nova aplikacija se imenuje #OstaniZdrav. Ko jo uspemo najti v Play Storu, kjer na primer zapis "Ostani zdrav" ne najde primernih zadetkov, jo brez težav namestimo.

Gre za prevod nemške aplikacija Corona Warn App, ki uporablja Googlove (oziroma na iOS Applove) API-je. Za delovanje moramo vključiti tehnologijo Bluetooth in zaradi tehničnih razlogov še lokacijo, čeprav aplikacija tega podatka ne potrebuje in ne beleži. Ko aplikacijo naložimo in aktiviramo, bdi na stiki tako, da si telefoni, ki so v bližini in jo imajo prav tako nameščeno, izmenjajo identifikacijske številke. Vsak uporabnik dobi svojo anonimno identifikacijsko številko, ki se...

Slo-Tech - Najnovejši Huaweijev telefon Mate 30, ki je izšel minuli mesec, zaradi znanih peripetij z ameriško administracijo nima več Googlovih aplikacij. To je za nekatere potencialne kupce velik manko, zato so začeli iskati možnost, kako nanj namestiti aplikacije ročno. Na telefonih, ki imajo odklenjen zaganjalnik (bootloader), to ni težko, saj lahko na sistemsko particijo zapečemo nov ROM in tudi Googlove aplikacije (Open Gapps). Toda Mate 30 ima zaganjalnik zaklenjen. Pojavile so se zelo sumljive alternative.

Daleč najpopularnejša, dasi sedaj že zaklenjena, je bila stran Lzplay.net. Zadoščalo je, da smo stran obiskali, namestili tamkajšnjo aplikacijo, nekajkrat kliknili Next in I agree, pa so se na telefonu pojavile Google aplikacije. YouTube, Maps, vse je bilo. A pogled v drobovje Lzplay razkrije, da gre za izjemno nevarno prakso.

Lzplay uporablja Androidov Mobile Device Management (MDM), ki je namenjen poslovnim uporabnikom. Če je vaš Android del omrežja podjetja, storitve, kot je...

ccc.de - Te dni v Hamburgu poteka 31. redni kongres nemškega Chaos Computer cluba (31C3), zato seveda ne manjka vesti o novih hekerskih napadih na te ali one rešitve. Ena letos bolj odmevnih zadeva še en napad na Applov TouchID senzor, in sicer kar s pomočjo dovolj podrobne fotografije žrtvinega prsta.

Jan Krisller (znan pod psevdonimom Starbug) se je oktobra udeležil tiskovne konference nemške obrambne ministrice Ursule von der Leyen ter pri tem izdelal več fotografij njenih rok. Iz ene od njih (na sliki) je potem uspel izluščiti njen prstni odtis, ga natisniti na prozorno folijo, ter potem z tekočim lateksom ali z lepilom za les izdelati negativ, s katerim se da prelisičiti Applov senzor.

Seveda ga ni mogel stestirati na...

CNet - Sodišče v ameriški zvezni državi New Jersey je odločilo, da sledenje zakonca s skritim GPS sprejemnikom v skupnem avtomobilu ne predstavlja nedovoljene kršitve zasebnosti. Šlo je za (zdaj že bivšo) ženo, ki je leta 2007 svojega moža Kennetha Villanovo - policista iz okrožja Gloucester - sumila nezvestobe, zato je najela zasebnega detektiva, da mu sledi in preveri situacijo. Mož se je detektivu večkrat uspešno izmuznil, nakar je slednji po naročilu žene v skupni avto namestil prikrit GPS sprejemnik. Rezultati so pokazali, kar pač so, in ga. Villanova je vložila zahtevo za ločitev.

Kenneth...

Slo-Tech - Kot poročajo na blogu Vrhovnega sodišča ZDA, bo Vrhovno sodišče prvič v svoji zgodovini presojalo o zasebnosti na delovnem mestu.

Gre za primer City of Ontario v. Quon, sprožil pa ga je pripadnik posebnih policijskih sil (tim. SWAT team) Jeff Quon, skupaj s še tremi policisti. Vprašanji, ki ju tožniki naslavljajo na Vrhovno sodišče sta, ali pripadnik posebne enote policije upravičeno pričakuje zasebnost na tekstovnih sporočilih, ki jih pošilja preko službenega pagerja ter ali enako velja tudi za posameznike, ki pripadnikom posebne enote policije na službene pagerje pošiljajo svoja sporočila.

Policijska enota, kjer so zaposleni tožniki je sicer imela sprejeto formalno politiko, da službenih komunikacijskih sredstev ni dovoljeno uporabljati za neslužbene namene, vendar je vodstvo oddelka neformalno in v omejenem obsegu dovolilo uporabo pagerjev za neslužbene namene. Sprejeta je bila namreč (neformalna) politika, da je pagerje mogoče uporabljati do določene mere (do 25.000 znakov...