IBM - Pri IBMu so pokazali dva nova kvantna čipa, od katerih eden prvič prebija mejo 1000 fizičnih kubitov, a nemara pomembnejša je osvežitev načrta razvoja do konca desetletja.

Kljub temu, da je razvoj kvantnih računalnikov zelo živahen in vztrajno napreduje, so takšne naprave še vedno omejene na laboratorije, kjer se eksperimentira tudi še z najbolj bazičnimi koncepti, kot so zasnove vrat in povezav med kubiti. V bistvu še vedno ne vemo, katera od fizičnih izvedb kubitov se bo na koncu najbolj uveljavila - ali bodo to superprevodne zanke (transmoni) ali kaj drugega, denimo ujeti ioni. Razlog je pretežno v hudi občutljivosti fizičnih kubitov na motnje, ki hitro povzročijo napake v podatkih in privedejo do dekoherence sistema. To bistveno omejuje čas, v katerem je mogoče z delovno gručo kubitov izvajati uporabne računske operacije, težave pa se skokovito zaostrijo z rastjo števila kubitov. Zato ni presenetljivo, da se je v zadnjih letih razvoj kvantnih računalnikov že premaknil z dirke...

Nature - V Googlu so objavili, da so dosegli drugega od šestih mejnikov, ki so si jih zastavili na poti do splošnega kvantnega računalnika: odpravljanje napak na način povečevanja števila kubitov in bolj zapletenih algoritmov.

Problematika pojavljanja napak pri računanju je ta hip osrednja težava, s katero se soočajo strokovnjaki za razvoj kvantnih računalnikov. Že pri klasičnih računalnikih se rado zgodi, da kozmični žarki ali tunelirajoči elektroni povzročijo, da se kateri od bitov v pomnilniku ali registrih "obrne", kar lahko pripelje do napačnih rezultatov, zato čipi in pomnilniki poznajo rezervne bite, s katerimi naprave samodejno odpravljajo takšne napake. Pri kvantnih računalnikih pa je problem mnogo zahtevnejši. Ne le, da ne poznajo klasičnega zapisovanja v pomnilnik, ker kvantnih podatkov ne moremo enostavno zapisovati (saj bi jih s tem prebrali in preobrazili v klasične), temveč je računska logika res močno občutljiva na napake. Kubite lahko šum v obliki denimo nihanj v...

Reuters - Kitajska ne želi zaostajati za Zahodom pri razvoju kvantnih računalnikov, zato je tudi njihov iskalni velikan Baidu predstavil svojega. Qian Shi je 10-kubitni kvantni računalnik, ki so ga včeraj predstavili na konferenci Quantum Create 2022 v Pekingu, razvijajo pa tudi 36-kubitnega. Baidu trdi, da gre za praktično uporaben sistem, ki ga ima kvantno strojno opremo, programsko opremo (Liang Xi) in lahko rešuje številne praktične probleme. Dodajajo, da so drugi komercialno dostopni kvantni računalniki omejeni na 7 kubitov.

Res pa je tudi, da imajo številna podjetja in organizacije v raziskovalnih laboratorijih precej večje delujoče prototipe. Fujitsu je napovedal, da bo prihodnje leto začel prodajati 64-kubitni kvantni računalnik, Google ima v svojih laboratorijih že 53-kubitni računalnik, IBM pa je lani pokazal celo 127-kubitnega, medtem ko do leta 2025 obljubljajo celo 4000 kubitov.

Baidu je svoj kvantni računalnik razvil v lastnem Inštitutu za kvantno računalništvo, kjer poteka...

Slo-Tech - IBM je prvo podjetje na svetu, ki je izdelalo kvantni računalnik z več kot 100 kubiti. Kot sporočajo iz Velikega modrega, ima njihov kvantni procesor Eagle 127 funkcionalnih kubitov, kar je po njihovih besedah le začetek. Njegov predhodnik Hummingbird je imel 65 kubitov. IBM je predstavil tudi načrt, po katerem naj bi v dveh letih izdelali že 1000-kubitni kvantni računalnik. IBM Quantum Condor naj bi bil nared do konca leta 2023. Z njim prihaja naslednja generacija, IBM Quantum System Two, ki bo prinesla nov koncept kvantnega računalništva. IBM trdi, da bo leta 2025 uporaba kvantnih računalnik že precej rutinska. V nekoliko bolj daljni prihodnosti pa se govori že o milijonkubitnih procesorjih, katerih praktičnih funkcionalnosti si še ne znamo napovedati.

Že sedaj je IBM-ove starejše kvantne sisteme moč uporabiti, saj so prek IBM Clouda na voljo javnosti. To sta 5-kubitni IBM Quantum Canary in 27-kubitni IBM Quantum Falcon. Člani IBM Q Networka lahko uporabijo tudi 65-kubitni IBM...

Axios - IonQ in Honeywell sta naznanila novo generacijo svojih kvantnih računalnikov na podlagi tehnologije ujetih ionov, z nekajkrat povečanim kvantnim volumnom glede na lansko leto. Novo generacijo kvantnega simulatorja imajo tudi pri D-Wavu, medtem ko so v IBMu začrtali časovnico do prek tisočkubitnega stroja v letu 2023.

Trenutno uradne rekorde v razvoju kvantnih računalnikov še vedno držijo stroji na osnovi transmonov, kjer so fizična reprezentacija kubitov superprevodne zanke. Po tej poti gredo v Googlu, IBMu, Rigettiju in še nekaterih vidnih igralcih s tega področja, za jakostno lestvico pa najraje uporabljajo število delujočih kubitov v napravi. Toda transmoni so močno občutljivi na motnje, zato je takšna postavka varljiva. Nemajhen del kubitov je namreč potrebno nameniti popravljanju napak, obenem pa zmogljivost niža tudi omejeno število možnih povezav med njimi, kar krni kompleksnost algoritmov, ki jih je mogoče za takšen računalnik spisati. Zato so v IBMu pred tremi leti...

VentureBeat - Kanadsko podjetje Xanadu je v začetku meseca lansiralo svojo storitev za kvantno računalništvo v oblaku, ki izrablja drugačne naprave kot konkurenca: fotonske kvantne računalnike.

Večina najvidnejših igralcev na področju kvantnega računalništva, kot so IBM, Google in Rigetti, za fizično reprezentacijo kubitov uporablja transmone, oziroma neke sorte superprevodne zanke; to so anharmonični oscilatorji, sestavljeni iz Josephsonovega spoja in kondenzatorja. Njihova lastnost je, da so hitri in natančni, a pravilno delujejo le ohlajeni na dobro stotinko kelvina in so močno občutljivi na motnje, posebej pri sestavljanju v večje računske sklope, zaradi česar danes uporabljamo zgolj okoli 50-kubitne stroje. Vidnejši izjemi pri tem sta bili doslej D-Wave, ki s superprevodnimi zankami sicer gradi velike naprave, toda ne splošnih kvantnih računalnikov, in Honeywell, ki skuša prodreti z uporabo ujetih ionov. Toda ker je področje še vedno tako mlado, da niti osnovni fizični principi delovanja

IEEE Spectrum - Skupini avstralskih in nizozemskih raziskovalcev sta demonstrirali delovanje silicijevih spinskih kubitov nad temperaturo enega kelvina, kar bi teoretično omogočilo izvedbo kvantnih računalnikov brez dragega in zapletenega dilucijskega hlajenja. To pomembno utrjuje položaj tega pristopa v kvantnem računalništvu nasproti superprevodnim zankam in ujetim ionom.

Današnji prototipi kvantnih računalnikov imajo stereotipno podobo visečega grozdja zlatih žičk. Takšen videz napravam pravzaprav narekuje dilucijski hladilnik, s katerim je treba kubite, njihove osnovne računske elemente, ohladiti na temperature pod desetinko kelvina, se pravi pod -273 stopinj Celzija. Ker krmilna silicijeva elektronika ne mara takšnega hladu, mora biti nameščena izven jedra naprave in s kubiti povezana z natanko tistimi žičkami, ki polnijo fotografije. Ne le, da to občutno poveča kompleksnost in ceno strojev, temveč vsaka povezava pomeni tudi potencialno pot za vdor motenj, ki lahko pokvarijo izračune. Zato...

Slo-Tech - Industrijska korporacija Honeywell se vključuje v tekmo za izgradnjo praktičnega kvantnega računalnika, pri čemer uporablja pristop, ki doslej ni bil na čelu napredka: ujete ione.

Kvantni računalniki so še vedno v zgodnji razvojni fazi, kjer še ni dodobra dorečena niti fizična implementacija njihovih osnovnih enot informacije - kubitov. IBM, Google, Rigetti in mnoga druga imena s tega področja za kubite uporabljajo tako imenovane transmone: superprevodne zanke, ki sicer omogočajo zelo hitro branje, pisanje in računanje, a hkrati zahtevajo delovanje pri zelo nizkih temperaturah okoli 0,015 kelvina in so občutljive na motnje, kakor hitro skušamo med seboj povezati večje število elementov, kar omejuje načine, na katere lahko z njimi oblikujemo logična vrata. Omenjeni velikani se tako trenutno ukvarjajo predvsem z zmanjševanjem napak pri računanju, ki so glavna težava takšnega pristopa. Transmoni sestavljajo tudi napravo, s katero je Google lani bučno oznanil kvantno premoč - dosežek,...

New Scientist - Mesec dni za Microsoftom je tudi njegov poglavitni tekmec s področja storitev v oblaku, Amazon, lansiral podobno storitev, ki strankam ponuja dostop do procesnega časa na kvantnih računalnikih partnerskih podjetij.

Kljub nedavnemu Googlovemu dosežku kvantne premoči je področje kvantnega računalništva še vedno v plenicah. Strokovnjaki morajo še dognati, kateri pristopi pri gradnji kvantnih procesorjev bodo najuporabnejši, same naprave pa v splošnem še ne znajo početi reči, ki jih ne bi zmogli klasični računalniki. Zato so trenutne storitve usmerjene prvenstveno v eksperimentiranje in učenje ter imajo obliko, podobno mainframom v rosnih letih računalništva. Začetnik ponujanja procesnega časa na kvantnih napravah preko linije je IBM, ki se mu je v zadnjem letu postopno pridružila večina ostalih velikanov; zadnji med njimi sedaj Amazon.

Bezosova družba bo na platformi AWS ponujala kvantno računanje v oblaku skozi storitev Amazon Braket (ime je seveda povzeto po nazivu Diracove...

Nature - Po tem, ko je pred mesecem ušla infomacija, da naj bi Googlovim inženirjem uspel dokaz tako imenovane "kvantne premoči", so v družbi uspeh najavili tudi uradno. V glavnem konkurentu, IBMu, skušajo medtem pomen dogodka zmanjšati.

Kvantni računalniki so eno poglavitnih področij razvoja računalništva, saj obetajo reševanje nekaterih sort računskih problemov, ki so za današnje - klasične - stroje prezahtevni. Pri delovanju izrabljajo mestoma hudo neintuitivna pravila kvantne fizike. Njihova osnovna enota informacije tako ni bit, temveč kubit: kvantna superpozicija vrednosti nič in ena, kar po domače povedano pomeni, da ima hkrati vrednosti nič in ena, dokler na njem ne izvedemo meritve. Smisel pa je naslednji: v gruči pravilno povezanih kubitov je mogoče v enem urinem ciklu izvesti operacijo na vseh hkrati, kar pomeni neslutene računske pospeške, saj zmogljivost takšnega stroja narašča eksponentno s številom uporabnih kubitov.

Obstajajo pa presneto dobri razlogi, zakaj v okrog štirih...

Technology Review - Ameriško podjetje za razvoj kvantnih računalnikov Rigetti Computing je najavilo zasnovo kvantnega procesorja s 128 kubiti, novo napredno storitev v oblaku in za češnjo na torti še milijon dolarjev vredno tekmovanje.

Dirka za kubite: Kar so v malo rosnejši dobi klasičnih računalnikov pomenili megaherci, je pri kvantnih procesorjih količina njihovih kvantnih bitov - kubitov. Tako je zaradi principov, po katerih se na njih izvaja računanje. Kubiti informacije hranijo v kvantnih superpozicijah vrednosti 0 in 1, kjer so hkrati zajeta vsa možna stanja sistema, namesto da bi jih morali kot v klasičnem čipu obdelovati sekvenčno. Zato računska moč kvantnega računalnika narašča eksponentno s številom njegovih kubitov. Hkrati pa...