Slo-Tech - Odkar je Intelov soustanovitelj Gordon Moore pred pol stoletja bistroumno ugotovil, da na enaki površini vsaki dve leti dobimo dvakrat več tranzistorjev, kar z drugimi besedami predstavlja eksponentno povečevanje računsko moči glede na ceno in potratnost, smo se kar razvadili. Inženirji so vsako leto predstavljali nove, boljše, hitrejše čipe, vsakih nekaj let pa so proizvodni postopek prestavili na manjšo litografijo. Fiziki v zadnjem času opozarjajo, da trkamo na skrajne fizikalne meje mogočega, ko gre za zmanjševanje litografije, kjer je fundamentalna omejitev velikost atomov. Če želimo slediti Moorovemu zakonu, pričakujemo preboj z novimi tehnologijami, kot so spintronika, tranzistorji na tunelski efekt ipd. Kaj pa če bo prihodnost drugačna?

Intelov podpredsednik in vodja oddelka za tehnologijo in proizvodnjo William...

Extremetech - Podjetje Invensas, podružnica Tessere, je razvilo nov način zlaganja pomnilniških čipov na tablice pomnilnika, s čimer obljubljajo visoko povečanje gostote pomnilnika (večja kapaciteta na ploščico), nižjo obratovalno napetost in porabo energije, manj segrevanja in v končni fazi hitrejši pomnilnik.

Za razliko od konvencionalnih pomnilniških ploščic, kjer so čipi postavljeni eden ob drugem, je Invensas razvil sistem zlaganja enega nad drugega. Čeprav bi na prvi pogled pomislili, da bo hlajenje tovrstnih čipov težavnejše, to ne bo nujno problem. Povezave med njimi so namreč mnogo krajše kot sicer, kar omogoča delovanje z nižjo napetostjo in posledično nižjo porabo energije....

News.com - V sledenju Moorovemu zakonu se raziskovalne ekipe, ki razvijajo nove procesorske tehnologije, pri zmanjševanju elementov soočajo s problemi, ki se pojavijo šele na submikronskem nivoju. Eden od teh je tudi povečevanje upornosti prevodnih elementov med polprevodniškimi deli. V ta namen sedaj pri Intelu razvijajo ogljikove nanocevke.

Prehod iz aluminija na baker v devedesetih je sicer omogočil nadaljni razvoj zaradi boljših prevodnih lastnosti samega materiala, vendar pa trenutni velikostni razred povzroča upornost že na nivoju atomov. Ogljikove nanocevke zaradi drugačnega principa prevajanja (elektronski oblak, ki obdaja cevke) omogočajo boljšo prevodnost ob hkratnih zmanjšanih izgubah (in segrevanju). Kljub obetajočim lastnostim pa prehod zavira predvsem nezmožnost izdelave enako dolgih in prevodnih nanocevk.

Več tukaj.

100si - Red Hat, največji distributer Linuxa, je naznanil združitev Red Hat Linux Projecta s Fedora Linuxom, skupino, ki izdeluje pakete RPM različne programske opreme za Red Hat Linux. Nastala skupnost prostovoljcev se zdaj imenuje The Fedora Project in jo sponzorira Red Hat. Namen skupnosti je razvijati odprt operacijski sistem, ki bo temelj za razvoj Red Hat Linuxa in ustvarjati temelj za preskušanje novih tehnologij, ki bodo morda nekoč postale del Red Hatovih izdelkov.

fedora [fido´:r*] n A mehek klobuk

The Register - To vprašanje nam postavljajo na Registru, kjer so razkrili Intelove načrte za prihodnost.. Ti se ozirajo v tretjo dimenzijo, in sicer gre za preprosto logiko. Sedaj so tranzistorji pločati, v primeru, da pa jih "dvignemo", dobimo tranzistor s tremi vrati. Tok lahko torej potuje na vrhu in ob straneh, s čimer dosežemo, da "enosmerno cesto pretvorimo v tripasovnico", so bili duhoviti pri Intelu.

Ključ za razvoj 3D tranzistorja je fizikalne osnove. Pod 30 nm pride do izgube toka, tako da je potreben drugačen pristop. Poleg tega pa nov pristop omogoča boljšo porazdelitev prostora.

Kdaj? Prej kot v petih ali desetih letih ne, so pesimistični pri Intelu.

The Register - Zadnjič sem poročal, da razvijajo nove tehnologije, kako povečati frekvenco procesorjev čez mejo, ki jo predstavljajo sami delci.
Tako bodo Intelovi raziskovalci v nekaj tednih predstavili tehnologije, ki bodo v nekaj letih omogočili frekvence do 25 GHz. Tako razvijajo "pomanjšan tranzistor", ki bo omogočal manjšo porabo energije, hkrati pa minimizacija ne bo bo vplivala na elektronski šum.
Za podrobnosti pa poglejte sem.

The Register - Motorolini PowerPC procesorji so že od nekdaj samo nemo pogledovali proti hitrostim, ki so jih dosegali sorodniki na platformi PC. Do nedavnega, saj so se inženirji pri Motoroli odločili, da naredijo stari tradiciji konec in poizkušajo konkurirati procesorjem za PC. Tako bodo v bližnji prihodnosti predstavili novo družino procesorjev G5, ki bodo namenjeni za računalnike Mac in bodo na voljo v 800MHz, 1GHz, 1.2GHz, 1.4GHz in 1.6GHz izvedenki. Pot do višjih hitrosti pa je zahtevala majhno spremembo v arhitekturi procesorja, saj so bili Motorolini inženirji prisiljeni podaljšati procesorski cevovod, ki bo odslej namesto 7. stopenj vsebovali 10 stopenj. Nekateri viri navajajo, da naj bi na novo zasnovani procesorji zmogli tudi hitrosti 2 GHz, vendar teh najverjetneje ne bomo ugledali zaradi premajhne stabilnosti. Visoke hitrosti pa so nemalokrat tudi povod za večjo porabo energije, zato bodo izdelani na podlagi silicon-on-insulator tehnologije, ki bo omogočala manjšo porabo (1.4 GHz...

IBM - IBM razvija nov, hitrejši procesor za računalnike PowerPC z delovnim imenom Sahara, ki naj bi do konca leta 2002 dosegel hitrost 2 GHz.

Takšni čipi so zelo primerni za delo v računalniških omrežjih, kjer je bolj kot hitrost pomemben prenos velike količine podatkov in manjša poraba energije. Takšne čipe uporablja Apple, torej hitrejši čipi pomenijo tudi hitrejše Appleove računalnike, zasnovane na PowerPC tehnologiji.

Intel - Danes je Intel slavnostno objavil, da so končali z razvojem 0.13 mikronske tehnologije, ki jim omogoča "izdelavo čipov s tranzistorji, ki so debeli približno 1/1000 človeških las" [;)]. Kaj to pomeni za nas, navadne uporabnike? V bistvu več pozitivnih stvari. Z novo tehnologijo bo tudi Intel začel uporabljati bakrene povezave v procesorjih ( AMD jih uporablja že kar nekaj časa ), kar bo omogočilo doseganje višjih frekvenc in tudi, upajmo, boljšo overclockabilnost. Druga velika prednost novih čipov bo manjša poraba energije, in sicer za okoli 20%, saj bodo potrebovali le 1.3V napajalne napetosti. Zadnja prednost bo začetek uporabe 300mm silicijevih rezin namesto sedanjih 200mm, kar bo ceno čipov spustilo za približno 30%.Prve čipe na 0.13 mikronski tehnologiji bomo verjetno videli jeseni 2001, in sicer bo šlo za Coppermine-T ( Tualatin ) in Pentium4 Northwood. Sliši se lepo, sedaj moramo še samo počakati......