Slo-Tech - Raziskovalci z japonskega inštituta za informatiko in komunikacijske tehnologije (NICT) so postavili nov rekord v hitrosti prenosa podatkov z interneta. Na razdalji dobrih 3000 kilometrov so podatke prenesli s hitrostjo 319 Tb/s, kar je približno dvakrat več od lanskega rekorda (178 Tb/s). Tokratni rekord so postavili s tehnologijo, ki je načeloma na voljo in v uporabi že danes. Dosežek so predstavili na konferenci v San Diegu.

Odveč je poudarjati, da so tolikšne hitrosti dosegljive le prek optičnih vlaken. Uporabili so 552-kanalni laser z več valovnimi dolžinami. Podatke so na svetlobni snop naložili z valovnodolžinskim multipleksiranjem (WDM), pri čemer so uporabili še tretji pas (S, C in L pasovi: 552 PDM-16QAM). Za rekordno hitrost so uporabili štiri sredice v optičnem vlaknu, medtem ko se običajno uporabi le ena, ki pa so skupaj široke toliko kot ena konvencionalna (premer 0,125 mm). Z dvojno polarizacijsko modulacijo (dual polarization modulation) so poskrbeli za večjo...

University College London - Medtem ko danes tisti z najglobljo denarnico lahko kupijo dostop do interneta s hitrostjo 10 Gb/s, je v laboratorijih možno več tisočkrat hitreje. Raziskovalci z University College London pod vodstom Lidie Galdino so v sodelovanju s KDDI Research in Xetro demonstrirali prenos s hitrostjo 178 Tb/s, s čimer so za petino presegli dosedanji rekord japonskih raziskovalcev, o čemer pišejo v IEEE Photonics Technology Letters.

Uporabili so 600 25-GBd kanalov na razdalji 40 kilometrov, s čimer so dosegli rekordno hitrost prenosa. Glavna novost se ne skriva v optičnih vodnikih, ki so enaki kot se uporabljajo že sicer, temveč v modulaciji. Uporabili so Geometric Shaping (GS), kjer s spremembami faze, jakosti in polarizacije različnih valovnih dolžin svetlobe v snop stlačijo več podatkov brez interference.

To pomeni, da bo (nekoč) možno sorodne tehnologije postaviti sorazmerno poceni, saj bo treba zamenjati zgolj ojačevalnike, ne pa celotne infrastrukture. So pa seveda uporabili bistveno...

Nature - V Avstraliji so raziskovalci presegli šest let star danski rekord v hitrosti prenosa podatkov po optičnih vodnikih, ki je dotlej znašal 43 Tb/s (predlanski dosežek je nekoliko drugačen). Po 76,6 kilometra dolgem optičnem kablu, ki je tekel med kampusoma univerz Monash in RMIT v Melbournu so podatek prenesli s hitrostjo 44,2 Tb/s, o čemer pišejo v Nature Communications. Za prenos so uporabili C-pas pri 1550 nm s spektralno učinkovitostjo 10,4 b s^-1 Hz^-1. Porabili so 4 THz pasovne širine, uporabljali pa so modulacijo 64 QAM.

Za prenos podatkov so uporabili obstoječ lasten optični kabel, ki je model za infrastrukturo, ki se v Avstraliji uporablja komercialno (National Broadband Network - NBN). Ključna novost pri tem rekordu je uporaba enega optičnega čipa (mikroglavnik, micro-comb), ki nadomešča potrebo po 80 različnih laserjih, ki bi jih potrebovali sicer. Tak vir svetlobe postaja popularen v zadnjem času. Leta 2005 so za odkritja na področju optičnih komunikacij, kar vključuje tudi...

New Scientist - Na Kitajskem sta se skotila prva dva prašiča - himeri z opičjimi celicami. Delež slednjih je bil še vedno majhen, obenem pa sta živali v enem tednu poginili, kar kaže, da znanstvenike čaka še veliko dela.

Pomanjkanja človeških organov za presaditve se strokovnjaki lotevajo na različne načine, kot je gojenje umetnih tkiv ali oblikovanje živalskih organov s celicami, ki v človeku ne bi sprožile imunske reakcije. Tako so pred tremi leti v Kaliforniji že nastali prašičji zarodki s človeškimi celicami, ki so jih po enem mesecu uničili - zaradi bojazni, da bi se lahko razvilo človeškemu podobno živčevje. V izogib takšnim pomislekom gredo mnogokje raziskave zato sedaj v smeri razvoja prašiča z opičjimi celicami. Treba je poudariti, da gre tu za himere in ne hibride. Medtem ko pri slednjih bitje nastane iz enega zarodka, s spajanjem dveh linij DNK, so himere produkt dveh zarodkov in nosijo ločene celice dveh različnih organizmov, brez mešanja dednega materiala.

Prvi so sedaj skotitev...

Slo-Tech - Ogljik, ki bi ga zaradi nepregledne množice spojin, ki jih tvori s skoraj vsemi elementi v periodnem sistemu, lahko poimenovali tudi najdružabnejši element, ima odslej še eno obliko več. Raziskovalci iz IBM Researcha v Zürichu in oxfordske univerze so sintetizirali in analizirali novo, še neodkrito vrsto čistega ogljika. Pri temperaturi 5 K so uspeli ustvariti obroč iz samih ogljikovih atomov: C₁₈.

Trenutno poznamo štiri glavne oblike ogljika: grafit, diamant, amorfni ogljik in nanostrukture. Grafit in diamant ne potrebujeta posebne razlage, amorfni ogljik so koks in podobno, nanostrukture pa so na primer dobro definirani fulereni, ogljikove nanocevke. Poznamo še nekaj eksotike, denimo heksagonalni diamant, karbine, steklast...

Slo-Tech - Raziskovalci z univerz v Michiganu, Gradcu in Adelajdi so odkrili nov način, kako lahko z izkoriščanjem ranljivosti rowhammer pridobijo celo 2048-bitne šifrirne ključe, ki so shranjeni v pomnilniku, če uporabljamo ranljive module DRAM. O napadu rowhammer smo prvikrat pisali pred petimi leti, pol leta pozneje so ga demonstrirali tudi v praksi, kasneje pa so pokazali, da so ranljivi tudi moduli z ECC in celo androidni telefoni. Napad je posledica fizikalnega ozadja pomnilnika, saj se njegove celice v želji po miniaturizaciji komponent, višanju hitrosti in zniževanju porabe približujejo fizikalnim omejitvam. Sedaj so že tako majhne, da lahko vztrajno zaporedno branje vedno znova istih vrstic pomnilnika povzroči spremembe v celicah v sosednjih vrsticah. Od te okvare podatkov (bit flip) do izrabe pa je le kratka pot (in veliko znanja).

Novo uporabo te ranljivosti so raziskovalci poimenovali RAMBleed. Članek je bil...

BBC - Japonski raziskovalci s Tokijskega inštituta za tehnologijo so postavili nov rekord v hitrosti brezžičnega prenosa podatkov. Ker je nižji del frekvenčnega spektra že precej zaseden in ker uporabniki terjajo vedno višje hitrosti prenosa podatkov, so uporabili teraherčni del EMV. O dosežku poročajo v članku, ki so ga objavili v reviji Electronics Letters.

Uporabili so elektromagnetno valovanje s frekvenco 542 GHz, s čimer se uvršča med tako imenovane T-valove. Ta del spektra je še nereguliran in prost, uporablja pa se večinoma v medicini kot nadomestek rentgenskih žarkov, kjer je to možno, saj sevanje ni ionizirajoče, a kljub temu prodre nekaj milimetrov v kožo, in površinske raziskave materialov. Uporaba v telekomunikacijske namene je nekoliko bolj zapletena,...