Slo-Tech - Spet je tisti del leta, ko so zunanje temperature ugodne, da se ponoči zleknemo na prosto in opazujemo meteorski dež. V teh dneh lahko opazujemo utrinke, ki pripadajo meteorskemu roju perzeidov. Skozenj Zemlja potuje vsako leto avgusta, letos pa bo pojav vrh dosegel v noči na soboto. Letos bo sicer opazovalcem nagajala luna, ki bo v petek ravno v ščipu. Za opazovanje pa je najbolje imeti čim temnejše nebo.

Meteorji so drobci trdne snovi, ki se ob vstopu v atmosfero zaradi trenja segreje in zagori. Ob tem pustijo sled, ko jo vidimo na nebu kot utrinek. To se opazi le ponoči, saj je največji sovražnik pri opazovanju svetloba. Za opazovanje se moramo odmakniti od umetne razsvetljave na samotne zaplate, medtem ko lune žal ne moremo ugasniti. V četrtek zvečer bo vzšla ob 20.32, v petek pa ob 21.03. Obakrat bo na nebu celo noč, zato bo treba perzeide šteti ob njeni razsvetljavi. Videli jih bomo torej nekoliko manj. Zato se morda velja na ogled odpraviti že danes ali jutri, ko bo luna...

Slo-Tech - V nočeh s četrtka na petek in s petka na soboto bo vrhunec letošnjega meteorskega roja perzeidov. Utrinki letijo po nebu vsako leto med 17. julijem in 24. avgustom, te dni pa dosegajo vrhunec. Podobnih rojev še nekaj, a perzeidi so zelo predvidljivi, predvsem pa v prijaznem delu leta, ko so noči tople in praviloma jasne. Tako bo tudi letos.

Utrinke vidimo, ker Zemlja leti skozi ostanke kometa Swift-Tuttle, ki s periodo 133 let kroži okrog sonca in je nazadnje tod mimo letel leta 1992. Za opazovanje utrinkov potrebujemo čim temnejše nebo, kar si zagotovimo z odmikov od virov svetlobe. Luna je trenutno v prvem krajcu in v četrtek zaide ob 22.25, v petek pa ob 22.47. Od takrat pa do polnoči bo okolje idealno za opazovanje.

Navidezno perzeidi izvirajo iz ozvezdja Perzeja, ki je zgodaj ponoči na severovzhodnem delu neba. Če bodo pogoji idealni, lahko ugledamo do 100 utrinkov na uro. Ko radiant vzhaja na nebu, vidimo čedalje več utrinkov.

Slo-Tech - Bliža se tisti čas v letu, ko so noči dovolj tople, da si lahko sproščeno ogledamo meteorski roj. Sredi avgusta naše nebo vsako leto razsvetljujejo utrinki iz meteorskega roja perzeidov, ki bodo letos vrh dosegli v noči s torka na sredo, sicer pa so vidni med 17. julijem in 24. avgustom. Meteorskih rojev je več, a so perzeidi pomembni zato, ker gre za enega najbolj predvidljivih dogodkov, hkrati pa je pri nas tedaj poletje in običajno dobre razmere za opazovanje. Kot kažejo vremenske napovedi, bo tako tudi letos.

Utrinki, ki jih bo v najboljšem primeru tudi do 100 na uro, so posledica ostankov kometa Swift-Tuttle, ki kroži okrog Sonca z obhodnim časom 133 let. Sicer se je na zadnje v naši bližini zadrževal leta 1992, a je za seboj pustil dovolj smeti, da te razsvetljujejo naše nebo. Komet je sicer največje telo, ki redno leti mimo Zemlje - meri 26 kilometrov. Medtem ko nas je lani jezil ščip, je letos luna v zadnjem krajcu. To pomeni, da je manj svetla in predvsem, da ni na nebu...

theguardian.com - Slab mesec potem, ko je v javnost prišla namera Evropske komisije, da začasno prepove uporabo samodejne prepoznave obrazov na javnih mestih, je v javnost prišla še povsem nasprotna namera evropskega parlamenta (EP). Na eni od strani njihovega intraneta so namreč novinarji Guardiana in zaposleni odkrili zabeležko razprave, v kateri so razpravljali prav o tem, kako bi vpeljava take tehnologije pomagala pri večji varnosti in boljšem nudenju storitev poslancem.

Zapis, ki je nato bliskovito izginil, je nosil naslov "Umetna inteligenca za boljše storitve," in je poleg prepoznave obrazov govoril tudi o prevajanju s pomočjo umetne inteligence ter nasploh o koristnih posledicah pri delovnih procesih, kategoriziranju zaposlenih in najemanju storitev.

Zapis je bil izbrisan potem, ko se je o njem s pismom najvišjim uradnikom predstavniškega telesa, pozanimala nizozemska liberalna poslanka Sophia In’t Veld. V pismu je vodstvo neposredno vprašala o koristih vpeljave take tehnologije, njeni...

Slo-Tech - Petdeset tehnoloških podjetij, civilnih združenj in varnostnih strokovnjakov se je podpisalo pod odprto pismo, v katerem so obsodili predlog britanskega GCHQ (Government Communications Headquarters), po katerem bi obveščevalcem po potrebi omogočili prisluškovanje šifriranim komunikacijam. Med precej ogorčenimi podpisniki pisma so denimo tudi Google, Apple in WhatsApp.

Predlog,...

Ars Technica - Švedska pošta se pripravlja na uvedbo alternativna sistema plačevanja poštnine za pisma, ki bo odpravil potrebo po znamkah. Doslej je bilo namreč v poštne nabiralnike mogoče vreči le pisma, ki so imela znamko, v nasprotnem primeru jih je bilo treba oddati na okencu in plačati poštnino tam. Da bi ljudem približali pošiljanje pisem, so uvedli plačilo poštnine prek SMS-sporočil. Kdor želi poslati pismo, pošlje SMS-sporočilo na številko pošte, tako da poštnino poravna kar ob računu za telefon, nazaj pa dobi SMS-odgovor s kodo, ki jo napiše na pismo v dokaz, da je poštnina resnično plačana.

Podoben sistem bo uvedla tudi Danska, ki bo to storila že 1. aprila. Švedi datuma uvedbe nove storitve še niso določili. Anders Åsberg, vodja oddelka za marketing in razvoj v švedskem Posten AB,

Slo-Tech - Po poročanju nosoftwarepatents.com je poljski časopis Gazeta Wyborcza objavil članek v katerem pravi, da naj bi poljske podružnice podjetij Siemens, Nokia, Philips, Ericsson in Alcatel poljskemu ministerskemu predsedniku Mareku Belki napisale pismo glede programskih patentov.

Točna vsebina pisma ni bila razkrita, časopis pa poroča, da pismo nakazuje na premislek podjetij o investiranju v Poljsko, če se bo vlada upirala legalizaciji programskih patentov v EU.

So vlade zavezane volilcem ali korporacijam?

The Register -

Po svetovnih e-mail nabiralnikih menda že lep čas kroži pisemce, ki vas opozarja na računalniški hrošč leta 2003, ki naj bi ugonobil naše abake pojutrišnjem. Hrošč naj bi bil odkrit 23. februarja, nastopil pa naj bi zaradi okroglega (khm, khm) datuma v računalniškem zapisu -- 03/03/03. Pismo še pravi, da čas nedelovanja računalniških sistemov ostaja neznan, medtem ko strokovnjaki menijo, da bo zagotovo daljši od 24 ur.

V pismu seveda ni niti drobca resnice, saj nam v bližnji prihodnosti ne grozi nobena časovno tempirana e-bomba. Kljub očitnemu nesmislu pisma, je mnogo ljudi nasedlo. Kako izgleda pismo, si lahko preberete tu. Še novica.