Slo-Tech - Pred desetimi leti je Google predstavil API za storitev Google Fit, ki naj bi bilo središče za zbiranje vseh z zdravjem in aktivnostjo povezanih informacij posameznika. Te podatke bi posredovali različni pripomočki in naprave tretjih proizvajalcev, med katerimi so se omenjali Nike, Adidas, Asus, Intel, LG in drugi velikani. Deset let pozneje bo Google Fit doletela podobna usoda kot številne druge Googlove izdelke - ukinjen bo.

Da se Google Fitu ne piše nič dobrega, je postalo jasno leta 2021, ko je Google prevzel Fitbit. Odtlej se je tempo posodobitev za Google Fit močno upočasnil, novi izdelki (denimo Pixel Watch) pa imajo aplikacijo Fitbit. Sedaj pa je jasno, kdaj bo Google Fit umrl. Že 1. maja letos je Google prenehal sprejemati prijave za nove uporabnike API-ja, storitev pa bo dokončno umrla 30. junija 2025. Ostajata pa Health Connect API in Fitbit Web API.

Google po novem stavi na Health Connect, ki pa za delovanje potrebuje Android 13 ali novejši. Od štirinajstice je del...

BBC - Google, ki je pred dobrim letom dni za 2,1 milijarde ameriških dolarjev prevzel ponudnika fitnes trackerja Fitbit, je zdaj dočakal tudi privolitev Evropske komisije. Ta je sprva sklenila prisluhniti protestom številnih organizacij ki so opozarjale, da bi si spletni gigant z nakupom utegnil pridobiti tudi osebne podatke o 28 milijonih uporabnikov Fitbita. Gre tudi za zelo občuljive podatke, denimo koliko se posamezniki gibljejo, kako spijo, kolikšen srčni utrip imajo ipd., ki bi jih bilo mogoče uporabiti v oglaševalske namene in s tem še dodatno oslabiti konkurente. Še zlasti pa je strašljiva možnost, da bi Google te podatke navzkrižno povezal z ostalimi podatki o posameznikih, ki jih že ima.

V zameno za odobritev prevzema je Google pristal na nekaj ukrepov, najprej, da podatkov Fitbita, med njimi tudi lokacijskih in zdravstvenih, pridobljenih od uporabnikov iz držav članic Evropskega gospodarskega prostora (EEA) ne bo uporabljal za ciljano oglaševanje. Prav tako se je podjetje...

Reuters - Dobro obveščeni viri agencije Reuters pravijo, da je Google uspel premagati zaskrbljenost evropskih regulatorjev za konkurenčnost, ki naj bi mu zato dovolili prevzem ponudnika fitnes trackerja Fitbit. Predstavniki Googla naj bi Evropski komisiji (EK) ponudili praktično enaka zagotovila, kot že lani, v času prvih razprav, torej, da bodo za podatke o Fitbitovih uporabnikih vzpostavili ločen podatkovni silos ter, da bodo ponudnikom drugih wearables, torej pametnih zapestnic in ur, prek API vmesnika omogočili lažji dostop do platforme Android. Še teden dni nazaj je bilo videti, da se s soglasjem Bruslja zapleta, saj so si rok za odločitev podaljšali do 23. decembra letos.

Če informacija drži, bo moral Google pred dokončno sklenitvijo posla preskočiti le še eno oviro, to je Avstralski varuh konkurenčnosti oz. Australian Competition and Consumer Commission, ki je v začetku avgusta svojo odločitev odložil še za nadaljnje štiri mesece, obenem pa so napovedali, da se bodo pri tem deloma...

Slo-Tech - Googlov nakup Fitbita, ki so ga napovedali lani novembra, bo moral še malo počakati, saj je Evropska unija zahtevala nekatera dodatna zagotovila. To niso edini pomisleki pri 2,1 milijarde dolarjev vrednem prevzemu podjetja, ki se ukvarja s proizvodnjo pametnih naprav, kot so ure, trakovi in pasov, postal pa naj bi divizija znotraj Googla (podobno kot Nest) in ne podjetje pod krovom Alphabeta. Ker bo Google s tem dobil še dodatne informacije o svojih potrošnikih, je prevzem lahko problematičen, so ugotavljala tudi združenja za zaščito potrošnikov in drugi regulatorji. Evropska komisija je namreč minuli mesec zainteresirani javnosti razposlala vprašalnik, v katerem so preverjali, kako konkurenca ocenjuje, da bi sprememba lastništva vplivala na konkurenčnost.

Zato sedaj EU od Googla zahteva, da zagotovi, da zbranih podatkov iz Fitbita ne bo uporabljal za oglaševanje ali izboljšave iskalnih zadetkov. Dostop do podatkov bodo po enakih in poštenih pogojih morala imeti tudi ostala...

Evropska komisija - Google je lani novembra sporočil, da za 2,1 milijarde dolarjev kupuje Fitbit, ki se ukvarja z izdelavo pametnih naprav, ki jih nosimo (ure, trakovi, zapestnice ipd.). Toda preden bo prevzem izpeljan, bo Google moral prepričati Evropsko komisijo, da z njim ne bo krnil konkurence, piše Reuters.

Več kot dvajset skupin in organizacij iz Evrope, ZDA, Kanade, Avstralije in Južne Amerike je ta teden pripravilo skupno izjavo, v kateri Komisijo opozarjajo na pomisleke glede zasebnosti in varstva konkurence, če bi prevzem uspel. Skrbi jih, da bi imel Google po prevzemu Fitbita na voljo zelo osebne informacije o uporabnikih, denimo koliko se gibljejo, kako spijo, kolikšen srčni utrip imajo ipd. Pojavlja se možnost, da bi Google te podatke povezal z ostalimi podatki o posameznikih, ki jih že ima.

Avstralija bo avgusta sporočila, ali odobrava prevzem. Evropska komisija bo do 20. julija sprejela odločitev, ali prevzem odobri ali pa začne polno preiskavo. Doslej so poslali 60 strani dolg...

Slo-Tech - Google je za 2,1 milijarde dolarjev kupil Fitbit, ki se ukvarja s proizvodnjo pametnih naprav, kot so ure, trakovi in pasovi. Fitbit bo, podobno kot Nest, postal del Googla in ne bo obstajal kot samostojno podjetje znotraj holdinške družbe Alphabet.

Da je Google kupil Fitbit, je po svoje zelo logično. Google si že dlje časa prizadeva tudi na področju pametnih naprav za nošenje narediti takšen preboj, kot mu je pri pametnih telefonih uspel z Androidom. Trudi se s svojim sistemom Wear OS, a mu manjka prava strojna oprema. Tu mu lahko pomaga Fitbit, ki izdeluje dobre izdelke, ki lahko še pridobijo z vključitvijo v velikanski Googlov ekosistem. Googlove aplikacije iz družine Fit ponujajo dobro alternativo Applovemu sistemu Watch, ki je trenutno Googlov največji konkurent. Fitbit je trenutno edini smiselni nakup.

Google je s tem seveda dobil tudi nekaj prtljage. Fitbit svojim strankam že nudi precej storitev, ki jih bo Google moral še naprej vzdrževati, da se ne bo ponovil Revolv....

Zerohedge - Minuli teden sta se zgodili dve zanimivi stvari.

Generalni sekretar Sveta Evrope [1] je v izjavi za javnost pozval države članice, da postavijo bolj jasna pravila za blokiranje neprimernih spletnih vsebine, in s tem preprečijo njihovo zlorabo za "mejne" primere, ko spletni zapisu komu niso všeč, nimajo pa pristne kvalitete sovražnega govora, spodbujanja k terorizmu, in drugih nesporno nedopustnih tem.

Praktično isti dan je Evropska komisija, na marčevski poziv Sveta EU [2], objavila "Kodeks ravnanja" za večje spletne strani, ki je že usklajen s Facebookom, Twitterjem, Googlom (YouTube) in Microsoftom, ter še nekaterimi večjimi ponudniki družbenih omrežij (tam, kjer lahko uporabniki širijo svoje zapise).

Kodeks priznava "nujo" po "skupnem nastopu" držav članic in ponudnikov družbenih omrežij pri pregonu sovražnega govora, zlasti zapisov s vsebino rasizma, ksenofobije, in promocije ter poveličevanja terorizma. Države naj naredijo svoje pri pregonu kaznivih dejanj s takšno...

The New York Times - V EU še vedno odmeva lanska sprememba Googlove politike zasebnosti, ki je podjetju omogočila konsolidacijo uporabniških podatkov, ki so jih nabrali z različnimi storitvami (Gmail, YouTube, iskanje ...). Google ima namreč ogromne podatkov o uporabnikih svojih storitev, navzkrižno povezovanje teh podatkov in njihova združitev v eno samo bazo, pa je razburila evropske varuhe zasebnosti. Googlu očitajo, da ni dovolj natančno navedel, zakaj in kako se bodo zbrani podatki hranili in uporabljali, hkrati pa Google ni omogočil izstopa iz te storitve. EU sicer od Googla zahteva še strožji pogoj, in sicer obvezno privoljenje uporabnikov (opt-in). Google je zato lani prejel 12 priporočil in nekaj zahtev po pojasnilih, a...

The Register - Evropska komisija je danes izrekla ultimat vsem medmrežnim podjetjem: če ta ne bodo v kratkem času izboljšala varovanja zasebnosti svojih uporabnikov, jim grozi zakonodaja, ki jih bo v to prisilila. Meglena Kuneva, evropska komisarka za varstvo potrošnikov, je v govoru na okrogli mizi o zbiranju podatkov, profiliranju uporabnikov in ciljnem oglaševanju jasno izrazila stališče, da morajo vsa podjetja, ki se ukvarjajo s takšnim početjem, zagotoviti za varovanje zasebnosti. Po mnenju komisarke trenutne prakse teh podjetij kršijo osnovne pravice potrošnikov na področjih transparentnosti, varovanja tako zbranih podatkov in nadzora tveganj. Po njenih lastnih besedah, se komisija ne boji uporabiti trde roke v primeru, da se podjetja ne bodo odzvala na skrbi potrošnikov.

Največjo skrb povzročajo eksperimenti operaterjev z tehnologijami za vpogled v vsebino komunikacije (DPI - Deep Packet Inspection), ki jih izkoriščajo za zbiranje podatkov o uporabiških navadah pri brskanju po svetovnem...