»

Rocket Lab snuje večjo raketo, Neutron

Rocket Lab - V podjetju Rocket Lab so razgrnili načrte za večjo sestro svoje majhne rakete Electron, ki je sicer ena uspešnejših v zasebnem sektorju. Neutron naj bi zmogel v nizko Zemljino krožnico prinesti osem ton tovora in bo konkurenca proslavljenemu SpaceXovemu Falconu 9.

Ameriško raketno podjetje novozelandskih korenin Rocket Lab je v zadnjih letih postalo ena večjih zgodb o uspehu zasebnih firm pri pošiljanju tovora v vesolje. In to navkljub dejstvu, da je njihov posel osrediščen okoli razmeroma miniaturne rakete: Electron je visok slabih 18 metrov in lahko v posodobljeni inačici v nizko Zemljino orbito (LEO) ponese do 300 kilogramov tovora. Za primerjavo: SpaceXovi Falconi 9, ki so nam postali tako domači, merijo v višino 70 metrov in imajo nosilnost v LEO do 22 ton! A ravno majhnost Electrona podjetju omogoča, da je ceno za polet spustilo na 7,5 milijona dolarjev (Falconi 9 stanejo okoli 60 milijonov) in s tem našlo tržno nišo. V zadnjem času skušajo za Electrona razviti tudi sistem...

15 komentarjev

Cold Atom Lab deluje

vir: Nature
Nature - V napravi Cold Atom Laboratory na Mednarodni vesoljski postaji so uspešno ustvarili Bose-Einsteinov kondenzat, kar je pomemben znanstveno-tehnološki mejnik, ki odpira novo poglavje v raziskavah kvantne fizike.

Ko plin bozonskih atomov ohladimo na dovolj nizko temperaturo zelo blizu absolutni ničli, dobimo najbolj eksotičnega od osnovnih agregatnih stanj, Bose-Einsteinov kondenzat (BEC). V njem se celoten oblak atomov obnaša kot en sam snovni val, zato lahko z njegovo pomočjo v makroskopskih razmerah opazujemo kvantne pojave. Toda BEC je zelo težko napraviti v količkaj obstojni obliki; čeprav sta ga Albert Einstein in Satjendra Nat Bose v teoriji napovedala že pred skoraj stotimi leti, so prvega eksperimentalno oblikovali šele pred petindvajsetimi. Kondenzat je na tleh zaradi Zemljine gravitacije zelo neobstojen, saj sila težnosti hitro razdre oblak delcev. V ta namen se za raziskave običajno uporablja spuščanje laboratorijskih vzorcev z visokih stavb, medtem ko so pred tremi leti...

4 komentarji

Spodbudni rezultati prvega eksperimenta z Bose-Einsteinovim kondenzatom v vesolju

vir: Nature
Nature - Nemški znanstveniki so objavili rezultate prvih poskusov z Bose-Einsteinovim kondenzatom v vesolju, ki obljubljajo novo generacijo senzorjev za zaznavanje gravitacijskih valov.

Bose-Einsteinov kondenzat (BEC) je eno novodobnih eksotičnih stanj materije, ki jih človek še ni zaobvladal. Nastane takrat, ko plin bozonov ohladimo do temperatur blizu absolutni ničli, zaradi česar vsi delci padejo v eno kvantno stanje, v katerem postanejo neločljivi eden od drugega. Takrat začne takšna snov na makroskopskem nivoju izražati kvantne pojave, zato se BEC pojavlja v razlagah superfluidnosti in superprevodnosti. Čeprav sta ga Satjendra Nat Bose in Albert Einstein teoretično napovedala že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, so ga eksperimentalno prvič ustvarili šele...

47 komentarjev

Odkrili snov z negativno maso

Slo-Tech - Snov z negativno maso že dolgo časa buri domišljijo avtorjev znanstvene fantastike, a je doslej ostalo le pri tem. Raziskovalci z Washington State University (WSU) so pokazali, da se rubidijevi atomi tik nad absolutno ničlo vedejo, kakor da bi imeli negativno maso. O odkritju poročajo v prestižni reviji Physical Review Letters.

Medtem ko je električni naboj bodisi pozitiven bodisi negativen, torej ista sila različne naboje potiska v različne smeri, je masa načeloma vedno pozitivna. To pomeni, da predmeti padajo navzdol in da če jih potisnemo, se pomaknejo proč. Če pa bi imeli predmet z negativno maso, bi pospeševal v nasprotno smer od sile, ki deluje nanj. Potisnite ga proč, da se...

14 komentarjev

Nobelova nagrada za fiziko 2016

Nobelove nagrade - Švedska akademija znanost je sporočila, da letošnjo Nobelovo nagrado za dosežke na področju fizike prejmejo britanski fiziki David J. Thouless (polovico nagrade), Duncan Haldane in John M. Kosterlitz (vsak četrtino) za teoretična odkritja topoloških faznih prehodov in topoloških faz snovi. Ta Nobelova nagrada ima tudi bežen slovenski priokus, saj je v Londonu rojen Duncan Hadane po materi Slovenec.

Thouless, Haldane in Kosterlitz raziskujejo nenavadna stanja snovi, kamor sodijo na primer superprevodniki, superfluidne tekočine in tanki magnetni filmi. Agregatnih stanj, kakor jih po nemškem zgledu nekoliko neposrečeno imenujemo v slovenščini, je v osnovi pet: poleg plinastega, kapljevinastega in trdnega ne smemo pozabiti še na plazmo pri visokih temperaturah in Bose-Einsteinov...

3 komentarji

Odkrili magnetni 'monopol'

Nature - Raziskovalci z Amherst Collegea v Massachusettsu so ustvarili izoliran severni magnetni pol ali monopol. Uporabili so približno milijon ultrahladnih rubidijevih atomov s temperaturo nekaj deset nanokelvinov, s katerimi so simulirali magnetni monopol. Članek je bil danes objavljen v Nature.

Med magnetnim in električnim nabojem je nenavadna razlika, ki jo poučujemo že v srednjih šolah. Če magnet razlomimo, ne dobimo severnega in južnega magnetnega pola (ali monopola), ampak dva magneta z obema poloma. Električni naboj po drugi strani lahko ločimo, saj atomu zlahka odkrhnemo elektron in govorimo o...

20 komentarjev

Columbus modul za ISS na poti v orbito

Columbus

vir: PJ Star
PJ Star - Pred dvema dnevoma je z dvomesečno zamudo končno v vesolje poletel raziskovalni laboratorij Columbus, ki ga bodo tekom svoje odprave člani Atlantis-a pritrdili na ISS. Columbus, ki je bil v izdelavi triindvajeset let in je stal dve milijardi dolarjev, predstavlja največji prispevek Evropske vesoljske agencije (ESA) k mednarodni vesoljski postaji in se bo v orbiti pridružil ameriškemu modulu Destiny (Usoda), ki se v orbiti nahaja že sedem let, in japonskemu modulu Kibo (Upanje), katerega prvi polet je načrtovan za marec.



V Columbusu lahko namestijo 10 laboratorijskih modulov z znanstveno opremo ( ISPR), od katerih jih pet pripada ESI in pet NASI - ob iztrelitvi bodo...

33 komentarjev