Ars Technica - Število trinajst je za firmo Rocket Lab zares postalo nesrečno, kajti trinajsta misija njihove rakete Electron je prva od komercialnih, ki se je sfižila in uničila tovor sedmih satelitov na krovu.

Ameriško raketarsko podjetje (novozelandskega izvora) Rocket Lab je moralo maja 2017 zaradi programske napake prekiniti prvi testni polet svoje nove rakete Electron, kar je ena najbolj značilnih usod takšnih naprav v njihovi razvojni fazi. Toda nato je firma nanizala kar enajst zaporednih uspelih poletov in se v manj kot dveh letih zavihtela na vrh zasebnih ponudnikov prevoza manjših satelitov v Zemljino krožnico. To sicer ne pomeni, da diha SpaceXu za ovratnik, kajti Electronova nosilnost je zgolj dobrih dvesto kilogramov do nizke krožnice, a vendarle gre za nesporno zgodbo o uspehu in zgled, ki mu skušajo slediti ostali konkurenti. Inženirji so se začeli nedavno celo poigravati z večkrat uporabno različico Electrona.

Toda njihova trinajsta misija kaže, da jo vesolje kaj hitro zagode...

Spaceflight Now - V nedeljo je na raketi Atlas 5 v vesolje spet poletel tajni ameriški vojaški raketoplan X-37B. Toda njegova šesta misija je hkrati prva, kjer so se v vojski odločili odgrniti tančico z vsaj nekaterih eksperimentov, ki jih bo plovilo počelo v vesolju.

S koncem hladne vojne je količina supertajnih vojaških naprav precej upadla, toda nekaj jih je še vedno mogoče najti. Na ameriški strani je letalnik, ki zadnje čase najbolj buri duhove, eksperimentalni vesoljski raketoplan X-37B OTV (Orbital Test Vehicle). S slabimi devetimi metri dolžine je precej manjši od čolničev Space Shuttle in je obenem brez posadke. To pa ima tudi vrsto prednosti: poleg nižjih stroškov lansiranj in vzdrževanja ima zmožnost v Zemljini krožnici ostati zelo dolgo. Njegova zadnja in doslej najdaljša misija, zaključena lanskega oktobra, je trajala nekaj manj kot 780 dni. Letalske sile imajo dva primerka plovila, ki ju je zanje napravil Boeing in sta naloge pričela opravljati pred desetimi leti. Vojska mini čolničev...

Spaceflight Now - NASA in SpaceX sta zakoličila predvideni datum prvega poleta v vesolje s posadko z ameriške zemlje po skoraj desetletju: kapsulo Crew Dragon z dvema astronavtoma naj bi izstrelili 27. maja, toda spričo pandemije koronavirusa bi se dogodek lahko tudi malce zamaknil.

Ko so leta 2011 Američani upokojili program raketoplanov Space Shuttle, so s tem ostali brez lastnih zmogljivosti za pošiljanje astronavtov v vesolje. Vse odtlej se morajo za polete na Mednarodno vesoljsko postajo zanašati na Rusijo in njene rakete ter kapsule Sojuz, pri čemer jim geopolitični tekmec sedeže zaračunava po precej zasoljeni tarifi okoli 80 milijonov dolarjev. Zato komaj čakajo, da bosta SpaceX in Boeing, katerima so pred šestimi leti naložili razvoj novih tovrstnih kapacitet, izgotovila lastni plovili. Pri tem gre občutno bolje SpaceXu, čigar kapsula Crew Dragon je lanskega marca že izvedla polet brez posadke, medtem ko je imel Boeingov Starliner decembra pri enaki nalogi ogromno težav in bo moral vajo...

Space News - Boeingovi kapsuli za pošiljanje astronavtov v Zemljino krožnico se je na prvem testnem poletu v vesolje zataknilo: medtem ko je izstrelitev potekala brezhibno, je prišlo do napake pri usmerjanju proti Mednarodni vesoljski postaji in plovilo je obtičalo v tirnici, od koder se bo verjetno jutri predčasno vrnilo na tla.

Boeingova kapsula CST-100 Starliner in SpaceXovo konkurenčno plovilo Crew Dragon tvorita temelje Nasinega načrta za vnovično pošiljanje ljudi v vesolje z lastnimi zmogljivostmi, kajti vse od upokojitve raketoplanov Space Shuttle morajo Američani za to mastno plačevati Rusom. Do letošnje pomladi je bil SpaceX v zaznavni prednosti, saj je marca brez posadke že dosegel ISS. Toda aprila se je zalomilo in eno od kapsul so izgubili v eksploziji ob preizkušanju motorjev, kar je dalo zagon Boeingu, ki se je sicer pretežno obiral. To pomeni, da oba programa zamujata, zato je bil petek za podjetje in Naso zelo pomemben dan: prvi polet Starlinerja proti ISSu, to pot še brez...

Phys.org - Malone osem let zatem, ko je 21. julija 2011 na Cape Canaveralu še zadnjič pristal raketoplan Atlantis in so ZDA upokojile svoj program Space Shuttle, bo NASA na Mednarodno vesoljsko postajo znova poslala človeško posadko z lastnim plovilom. Iz vesoljske agencije so namreč sporočili oba datuma: junija prihodnje leto bo prvi tak polet izvedlo podjetje SpaceX, že avgusta pa bo s svojim plovilom sledil še Boeing.

Vse od leta 2011 se je NASA za transport svojega moštva na ISS morala zanašati na precej drago najemanje sedežev v ruskih vozilih Sojuz. Uspeh tokratnih misij je za NASO ključnega pomena, saj se pogodba z Rusijo izteče prihodnje leto novembra.

SpaceX bo na ISS poslal svojo potniško kapsulo Crew Dragon, ki jo bo...

NASASpaceFlight.com - NASA je objavila zmagovalce razpisa CCiCap (Commercial Crew integrated Capability), s katerim so iskali zasebne partnerje, ki bodo razvijali plovila za polet ljudi v vesolje. Lasten vesoljski program za prevoz ljudi je NASA zaključila lani, ko so upokojili svojo floto raketoplanov Space Shuttlov. Takrat se je prvikrat v moderni zgodovini zgodilo, da ZDA niso imele kapacitet za vesoljske polete. Oskrbovanje Mednarodne vesoljske postaje (ISS) so prevzeli Rusi, Evropejci in Japonci, prevoz ljudi pa Rusi. Za prevoz tovora je NASA najela več zasebnih podjetij, ki so že pokazala prve vzpodbudne polete - plovilo podjetja SpaceX je letos maja kot prvo zasebno plovilo poletelo do ISS. Sedaj želi NASA še kapacitete za prevoz...

Slo-Tech - Danes je zgodovinski dan za polete v vesolje, saj je proti Mednarodni vesoljski postaji (ISS) poletelo prvo plovilo zasebne izdelave. Ameriško podjetje SpaceX je namreč ob 9.44 zjutraj po slovenskem času uspešno izstrelilo svoje plovilo Dragon na raketi Falcon 9, ki se bo po načrtih v petek popoldne spojilo z ISS. Polet je zgodovinski tudi zato, ker je to prvo ameriško plovilo, ki se bo spojilo z ISS in ni raketoplan Space Shuttle. Po njihovi lanski upokojitvi so namreč tehnologijo za prevoz ljudi na ISS posedovali le Rusi, Evropa in Japonska pa sta tja vozili še tovor.

Dragon bi bil moral poleteti že aprila, a je bil polet nekajkrat preložen. Prva priložnost za izstrelitev je bila 30....