Slo-Tech - Facebook je objavil rezultate tekmovanja, na katerem je 2114 udeležencev sodelovalo s več kot 35.000 algoritmi za prepoznavanje t. i. deep fake posnetkov. Pomerili so se v prepoznavanju več kot 100.000 kratkih videov, za katere so pri Faceboooku najeli okoli 3500 igralcev, nekatere od teh posnetkov pa so s pomočjo umetne inteligence in tehnologije deep fakes na različne načine spremenili.

Pa rezultati? Tekmovalci so del videov prejeli vnaprej, da bi lahko svoje algoritme preizkusili, v tem primeru je bila natančnost najboljšega modela 82,56 odstotna. Ko pa so se pomerili zares, torej pri prepoznavanju popolnoma neznanih posnetkov, pa je uspešnost zmagovalnega algoritma, prispeval ga je Selim Seferbekov, znašala precej povprečnih 65,18 odstotka. Kar pomeni, da je samodejno prepoznavanje tovrstnih ponaredkov v veliki meri še nerešen problem.

Zmagovalni algoritem bo Facebook javno objavil kot odprto kodo, v pomoč preostalim razvijalcem, ob tem pa v podjetju razvijajo tudi svoj...

Slo-Tech - Microsoft se je odločil, da policiji in ostalim represivnim organom ne bo prodajal lastne tehnologije za prepoznavanje obrazov. Microsoftov predsednik in glavni pravnik Brad Smith je povedal, da so tako odločitev sprejeli, ker področje na zvezni ravni v ZDA ni urejeno. Zavzemajo se za ureditev tega področja, zato so na primer podprli zakonodajo v Kaliforniji, ki bo z omejitvami to tehnologijo dovolila. A dokler ne bo zakonskih omejitev, ki bodo spoštovale človekove pravice, tehnologije ne bodo prodajali.

Pri tem Microsoft ni osamljen, saj sta podobne poteze napovedala tudi IBM in Amazon. IBM je dejal, da trenutno sploh ne bo razvijal in prodajal tehnologije za prepoznavanje obrazov, ker je lahko zlorabljena za množični nadzor in rasno profiliranje. V ZDA trenutno divjajo protesti zaradi smrti Georga Floyda, ki jo je med aretacijo s klečanjem na uklenjenem Floydu povzročil policist. Na protestih se uporablja tudi tehnologija za prepoznavanje obrazov. IBM je bil še nedavno eno...

Slo-Tech - Sistemi za prepoznavanje govora so v zadnjih letih postali že zelo zmogljivi, tako da jih je možno uporabljati tudi v vsakdanjem življenju. K temu sta pripomogla povečanje korpusa za trening in razvoj metod za strojno učenje. Pet največjih razvijalcev teh sistemov je Amazon, Apple, Google, IBM in Microsoft. Raziskovalci s Stanforda so preverili, kako dobro ti sistemi razpoznavajo govorjeno besedo, in ugotovili, da obstajajo pomembne razlike med rasami (članek v PNAS).

Vseh pet sistemov je dobilo 19,8 ur posnetega materiala, ki je vključeval 42 belih govorcev in 73 temnopoltih. Govorili so z lokalnimi mestnimi govoricami petih mest v ZDA: Princeville (ruralno, večinoma temnopolto prebivalstvo), Rochester (srednje veliko mesto v državi New York), Washington DC, Sacramento (kalifornijska prestolnica) in Humboldt County (ruralno, večinoma belo prebivalstvo). Na koncu so uporabili 2141 izrezkov, ki so v povprečju trajali 17 sekund. Od teh je bilo 44 odstotkov moških, povprečna starost...

Slo-Tech - Ljubljana, 22. november 2019 - "Ko gre za razvoj in uporabo umetne inteligence, je zaupanje javnosti in spoštovanje etičnih načel ključno". Tako so ugotavljali sodelujoči na mednarodni delavnici in okrogli mizi Soobstoj z umetno inteligenco: vizija družbe 5.0*, ki se je v organizaciji Zavoda 14 in Evropskega liberalnega foruma (ELF), 21.11., odvijala v prostorih Poligona v Ljubljani. Dogodek z mednarodno udeležbo strokovnjakov se je začel z delavnicama, ki sta se osredotočili na vprašanje soobstoja človeka in umetne inteligence (UI) ter na regulacijo UI. Nadaljeval pa z okroglo mizo, kjer so se govorci dotaknili tem, kot so prihodnost razvoja algoritmov, UI, kibernetike, kognitivnih sistemov in kibernetske varnosti, predvsem iz etično-socialnega vidika.

Po mnenju govorcev je strah pred UI odveč, če bo družba znala vzpostaviti mehanizme, ki bodo omogočali optimalno, a varno rabo tehnologij prihodnosti.

Direktor Zavoda 14 dr. Aleksander Aristovnik je uvodoma izpostavil, "kot v...

Slo-Tech - Velik del svetovnega prebivalstva živi v okolju, kjer je kakovost zraka slaba. Da ima to različne zdravstvene posledice, so v preteklosti dokazale že številne študije, čeprav je vsak pavšalen izračun, koliko smrtnih žrtev povzroča onesnaženost zraka, do neke mere špekulativen. Manj znano pa je, da ima onesnažen zrak vpliv tudi kognitivne sposobnosti. Najnovejša raziskava znanstvenikov z Yala in pekinške univerze, objavljena v PNAS, je dokazala povezavo med onesnaženostjo zraka na Kitajskem ter nižjimi matematičnimi in jezikovnimi sposobnostmi živečih v...

The Verge - Strojno prepoznavanje obrazov je zadnje tedne vroča tema razprav. Tako laičnih, kot politično-strokovnih. Kljub temu je tehnologija v nekaterih državah že prodrla v praktično rabo. Kitajska, ZDA, Velika Britanija, Rusija - povsod so organi pregona hlastno pograbili rešitve, ki pa so se praktično povsod pokazale kot precej nezanesljive. Zlasti, ko ne gre za belce.

Na American Civil Liberties Union (ACLU) so se odločili preizkusiti Amazonov Rekognition, ki ga lahko uporabi kdorkoli, gre namreč za storitev v oblaku, ki jo lahko za mesec dni najamete za...

Slo-Tech - Ko je Arbor Pharmaceuticals razvil zdravilo BiDil za zdravljenje srčnega popuščanja, so ga leta 2005 na trg lansirali kot prvo zdravilo, ki je namenjeno izrecno temnopoltim. To je seveda sprožilo burne odzive, številni bolniki pa zdravila niso želeli jemati. "Dajte mi tisto, kar jemljejo belci!"

Tega jim v retrospektivi, čeprav tedaj ozadja niso poznali, niti ne moremo zameriti. Ko je Arbor razvijal kombinacijo zdravil pod komercialnim imenom BiDil, so bili rezultati kliničnih testov neprepričljivi. Leta 1997 je Zvezna agencija za zdravila v ZDA (FDA) zavrnila registracijo BiDila, ker statistični podatki niso potrjevali njegove učinkovitosti. Ponovna obdelava podatkov je pokazala, da je zdravilo s statistično pomembnostjo učinkovito, če...

Slo-Tech - Zamisel, da materni jezik v veliki meri vpliva na naše dojemanje sveta in posledično ravnanje v njem, ni nova. Že Wittgenstein je namreč leta 1921 v svojem Logično-filozofskem traktatu zapisal Die Grenzen meiner Sprache bedeuten die Grenzen meiner Welt (Meje mojega jezika so meje mojega sveta) in na koncu izpeljal Wovon man nicht sprechen kann, darüber muss man schweigen (O čemer človek ne more govoriti, o tem mora molčati). Utemeljitelj jezikoslovnega strukturalizma in semiotike Ferdinand de Saussure je leta 1916 to povedal nekoliko drugače, in sicer Si les mots tenus pour des concepts préexistants eux auraient des équivalents exacts dans la signification d'une langue au prochain et ce n'est pas aussi (Če bi besede opisovale predhodno obstoječe pojme,...