Slo-Tech - Projekt Covid.si, ki so ga zagnali in ga vodijo Črtomir Podlipnik, Marko Jukić in Sebastian Pleško, v njem pa sodeluje še več posameznikov, je dobil Microsoftovo podporo. Spočetka ljubiteljski projekt boja proti koronavirusu s skupnostno znanostjo, kjer so lahko posamezniki donirali računske cikle za preverjanje interakcije biomolekul s specifičnimi deli koronavirusa (virtualno rešetanje, kar je eden izmed korakov pri iskanju in razvoju zdravil), je kmalu prerasel garažne okvire in postal vseslovenska atrakcija. Začetniki projekta, ki imajo obilico izkušenj z digitalnim iskanjem zdravil oziroma preverjanjem interakcij bioloških učinkovin, so projekt sproti negovali in širili, saj je imel v nekem trenutku več kot 23.000 uporabnikov. Računske moči je (bilo) ogromno.

Sedaj so avtorji projekta sklenili dogovor z Microsoftom, ki ga bo podprl z donacijo računske moči na platformi Microsoft Azure. Microsoft je zagnal širši petletni projekt AI for Health, kjer je na voljo 60 milijonov...

Slo-Tech - Ameriško ministrstvo za energetiko je skupaj z IBM ustanovilo javno-zasebni konzorcij, ki naj bi raziskovalnim inštitucijam zagotovil računsko moč za preiskave na področju virusa Covid-19. Ker je novico na dopoldanski novinarski konferenci razglasil predsednik Donald Trump, se je njegov opis projekta glasil nekoliko bolj slikovito: "Da spustimo z vajeti moč ameriških superračunalnikov!" Kot so potem nekoliko bolj vsebinsko pojasnili pri IBM, bo znanstvenikom na voljo 16 sistemov, s 775.000 procesorskimi jedri in 34.000 grafičnimi procesorji, ki bodo v seštevku zmogli 330 petaflopov računske moči. Ta bo namenjena za različne projekte na področju epidemiologije, bioinformatike in molekularnega modeliranja.

Konzorciju so se že pridružila nekatera druga ameriška podjetja, denimo Google, Hewlett Packard Enterprise, Amazon in Microsoft ter številne akademske inštitucije, kot so MIT, Oak Ridge National Laboratory in NASA. Zainteresirane znanstvene inštitucije se lahko za sodelovanje...

Slo-Tech - Slovenski znanstveniki se na različne načine pridružujejo mednarodnemu boju proti novemu koronavirusu. Za bralce te strani bo med zanimivejšimi gotovo računalniški pristop, v katerem lahko sodeluje vsakdo. Ekipa pod vodstvom Črtomirja Podlipnika z ljubljanske kemijske fakultete je začela projekt iskanja ligandov, ki se vežejo v različne proteinske receptorje ob okužbi z novim koronavirusom. Preverjanje, kako se ligand veže v biomolekulo, se imenuje sidranje (docking).

"Komplementarnost majhnih molekul je le prvi predpogoj, da lahko molekulo uporabimo kot zdravilo, preveriti je namreč treba tudi, kako se molekula metabolizira, kakšna je njena biološka dostopnost ter kakšna je njena toksičnost. Iskanje ustrezne molekule najlaže ponazorimo z iskanjem majhne igle v ogromni kopici sena," so pojasnili v opisu projekta. Pri tem ne pretiravajo, saj je možnih farmakoloških molekul res ogromno, po nekaterih ocenah okrog 10⁶⁰. Preiskovanje čim večjega dela tega kemijskega vesolja se imenuje

Slo-Tech - Včeraj so v Mariboru na svečanosti otvorili prvi del nastajajočega superračunalnika HPC RIVR, ki nastaja v okviru projekta Nadgradnja nacionalnih raziskovalnih infrastruktur. Projekt, ki ga koordinira Univerza v Mariboru, v njem pa sodelujeta še Institut informacijskih znanosti (IZUM) in novomeška Fakulteta za informacijske študije (FIŠ), bo na koncu postavil celoten superračunalniški sistem, ki se bo v svetovnem merilu (na lestvici Top 500) uvrščal med 20. in 40. mesto. Kot pogodbeni partnerji sodelujejo vse inštitucije, ki so članice SLING-a, torej tudi ostale univerze, Inštitut Jožef Stefan, Kemijski inštitut, ARSO, ARNES in nekaj drugih partnerjev.

Prvi del HPC RIVR-ja ima zmogljivost 244 teraflops in je namenjen razvoju in preizkušanji in programski rešitev, da bo končni izdelek nared po meri za raziskovalce iz različnih ved, ki imajo zelo različna znanja, zahteve in potrebe. Nekatere simulacije terjajo veliko procesorske moči, drugod je ozko grlo skladiščenje podatkov,...

Slashdot - Starajoče jedrsko orožje je velik problem, če znanstveniki ne smejo izvajati jedrskih poskusov z dejanskim jedrskim orožjem, zato se zadnje čase nadvse radi zatekajo na pomoč k superračunalnikom, ki izvajajo različne simulacije obnašanja starajočega jedrskega orožja in tako odstranijo potrebo po uničevanju tropskih paradižev v Pacifiku.

Da bi si olajšali izvedbo simulacij, se bodo znanstveniki iz Lawrence Livermore National Laboratory leta 2012 lahko zatekli po pomoč k superračunalniku z računsko hitrostjo tudi do 20 petaflopsov, kar bo velikostni red več kot ima hitrost superračunalnik, ki ga trenutno uporabljajo (1,105 petaflopsov). Cena ni znana, bi pa naj imel več kot 1,6 milijona jeder in 1,6 petabajta pomnilnika - kljub temu pa bo 17-krat bolj energetsko učinkovit kot njegov predhodnik BlueGene/L in kar 160-krat bolj učinkovit kot ASC Purple.

Poleg starih jedrskih konic bo Sekvoja, kot je nov superračunalnik imenovan, deležen slave tudi za astronomske in energetske...

AMD - Na CES-u je AMD razkril, da namerava izdelati superračunalnik, ki bo sestavljen iz več kot tisoč Radeonov HD 4870, ki jih bodo usmerjali AMD-jevi Phenomi II na 790 matičnih ploščah. Po načrtih naj bi ta zmogel več kot petaflop računske moči, ki bo na voljo vsakomur, od igralcev iger do izdelovalcev 3D-animacij. AMD pravi, da je njihov cilj omogočiti poganjanje videoiger in drugih grafično zahtevnih aplikacij s pomočjo internetnega oblaka na vsaki prenosni napravi, ki ima internetni brskalnik. Fusion Render Cloud, kot se superračunalnik imenuje, bo opravil vso težaško delo, uporabnikova napravica pa bo morala zgolj predvajati rezultat, kar bo blagodejno vplivalo tudi na avtonomijo baterij. V projektu, ki bo dokončan pred drugo polovico letošnjega leta, sodelujejo mnogi znani partnerji, med drugimi EA, HP in Dell.

Slashdot - Na Japonskem so sestavili MDGrape-3, najzmogljivejši računalnik na svetu, ki premore kar za petaflop računske moči, oziroma kvadrilijon računskih operacij na sekundo. S tem je iz prvega mesta na seznamu 500 najzmogljivejših superračunalnikov izrinil IBM-ov BluGene/L. Obenem japonski MDGrape-3 za doseganje impresivnega rezultata uporablja zgolj 4808 procesorjev v primerjavi z BluGene/L, ki ga poganja 130,000 procesorjev.

Razvoj japonskega MDGrape-3 je trajal 4 leta, stal pa zgolj 9 milijonov ameriških dolarjev. Procesorske enote je izdelal Hitachi, s svojimi izdelki je sodeloval Intel (DC Xeoni) in pa SGI (povezave in ostala strojna oprema). Cena procesorske zmogljivost se je ustavila pri zgolj 15 dolarjih na gigaflop. Za primerjavo - cena gigaflopa znaša pri BlueGene/L 140 dolarjev in pri Earth Simulatorju kar 8,000 dolarjev, v začetku 90-ih let 20. stoletja pa je stal gigaflop okoli milijona dolarjev. Računalnik se bo uporabljal predvsem za preučevanje vedenja proteinov pri...