Slo-Tech - Približujemo se vrhu Sončeve aktivnosti v 25. ciklu (od začetka opazovanja), ki se je začel z minimumom decembra 2019 in bo v letih 2024 in 2025 dosegel vrh. V primerjavi z izjemno šibkim ciklom 24, je aktualni cikel močan in je že poskrbel za nekaj zanimivih nebesnih pojavov, denimo severni sij nad slovenskim nebom v začetku novembra. Tovrstnih dogodkov lahko v naslednjem letu pričakujemo še več.

Podatke o vremenu v vesolju lahko spremljajo na straneh ameriške Agencije za oceane in podnebje, kjer poročajo o doslej najmočnejšem Sončevem izbruhu v tem ciklu. V noči s četrtka na petek (izbruh ob 18.02) se je zgodil močan izbruh, ki je sodil v razred X2.8. V razredu X so najmočnejši dogodki, magnituda 2,8 pa ga sicer uvršča na dno tega razreda (razred C so šibki, razred M pa srednje močni). S tem je šlo za najmočnejši dogodek po letu 2017, torej tudi v tem ciklu.

Dogodke često spremljajo tudi koronalni izbruhi mase (CME), kakor imenujemo izbruh plazme in magnetnega polja s Sonca. To...

NASA - Človeštvo je doseglo nov mejnik in prvič vstopilo v Sončevo atmosfero. Podvig je uspel Nasini sondi Parker Solar Probe že aprila, a je bilo treba počakati na stvarne podatke s plovila.

Leta 2012 je sonda Voyager 1 vstopila v medzvezdni prostor in s tem zapustila območje Sončevega vetra, torej toka delcev, ki jih navzven pošilja naša zvezda. Letošnjega aprila je druga sonda, Parker Solar Probe, prav tako vtopila v območje brez Sončevega vetra - toda na drugi strani, preblizu Soncu. Vstopila je namreč v korono, kakor imenujemo Sončevo najvišjo raven atmosfere. Dogodek se je pripetil že 28. aprila, ob osmem mimoletu zvezde, toda vse do sedaj je trajalo, da so raziskovalci podatke z naprave pretočili domov in jih primerno preučili. Izsledke so objavili na jesenskem srečanju Ameriške geofizikalne zveze v New Orleansu in popisali v članku za Physical Review Letters.



Znanstveniki so se pohvalili, da so se "dotaknili Sonca", kar niti ni tako pretirana trditev. Treba je namreč vedeti,...

ESA - Prejšnji teden je proti središču našega osončja poletela evropska opazovalna sonda Solar Orbiter, ki bo delala družbo plovilu Parker in s kamerami zrla naravnost v Sonce - upajmo, da tudi v njegova pola.

Konec lanskega leta so znanstveniki razkrili nova prelomna spoznanja o naši zvezdi, do katerih so se dokopali skozi Nasino misijo Parker, ki obenem tudi veselo podira rekorde v približevanju Soncu. Toda to je bil šele uvod v novo dobo Sončevega raziskovanja, saj bomo kmalu imeli na razpolago še več naprav. Prejšnji teden je tako iz Cape Canaverala na raketi Atlas V v vesolje poletela sonda Solar Orbiter, pol milijarde evrov vreden evropski projekt, ki bo Parkerja dopolnjeval z opazovanjem na razne drugačne načine. Medtem ko ameriško plovilo ne more gledati neposredno v zvezdo, temveč prvenstveno "od strani" opazuje sončev veter, pa bo Solar Orbiter prva naprava, s katero si bomo upali od blizu pogledati direktno v razbeljeno središče.

Čeprav Orbiter Soncu ne bo prišel tako blizu...

NASA - Raziskovalci so naznanili spoznanja, pridobljena iz podatkov, ki jih je zbrala sonda Parker pri prvih dveh obletih Sonca. Ta odpirajo nov pogled na Sončev veter in načine, kako naša zvezda bljuva material v vesolje.

Sončev veter je zbir subatomskih delcev pri visokih hitrostih, s katerimi Sonce zasipa svojo okolico. Zemljino magnetno polje človeka v večji meri varuje pred njim, toda občasni močnejši izbruhi znajo vendarle prodreti skozenj in motiti telekomunikacije ter preobremenjevati električna omrežja. Predvsem pa je nevaren za astronavte in njihovo opremo, ki pohajkujejo izven te zaščite. Preden se lotimo množičnega koloniziranja osončja, moramo zato pridobiti boljše razumevanje o teh valovih plazme in oblikovati boljše načine opozarjanja pred njihovimi zbruhi. Za to pa se moramo bolj približati izvoru, kajti na poti do nas se značilnosti mehanizmov poganjanja Sončevega vetra v prostor že porazgubijo. Hkrati bomo tako nemara izvedeli več tudi o drugih Sončevih ugankah - denimo...

NASA - Na spletnem kanalu NASE smo lahko danes v živo spremljali prenos izstrelitve sonde Parker (Parker Solar Probe), ki naj bi bila v vesolje poletela ob 9.57 po slovenskem času. Ob zadnjem preverjanju pripravljenosti so naleteli na nekaj težav, zato je izstrelitev obstala na T-00:04:00 in bila začasno preložena. Današnje okno za izstrelitev je trajalo približno eno uro in ker v tem času niso uspeli odpraviti napake, bodo ponovno poizkusili jutri ob 9.30 po slovenskem času. Izstrelitev si boste lahko ogledali v neposrednem prenosu na kanalu NASA.

Na raketi Delta IV Heavy bo Parker začel potovanje proti Soncu, ki se mu bo približal na šest milijonov kilometrov (ali 0,04 astronomske enote). Gre za najbolj ambiciozno misijo na Sonce, saj se mu...

NASA - Še teden dni nas loči do začetka še ene zgodovinske odprave v vesolje. Prihodnjo soboto bo namreč s Cape Canaverala na krovu rakete Delta IV Heavy poletela sonda, imenovana Parker Solar Probe. Namenjena je proti soncu, da bi pojasnila delovanje naše zvezde in njen vpliv na planete, kakopak tudi našo Zemljo, ki krožijo okoli nje. Predvsem pa naj bi pojasnila trojico velikih znanstvenih ugank,...

Slo-Tech - Voyager 1 je kot prvi človeški izdelek zapustil Osončje in priletel v medzvezdni prostor, piše najnovejša številka znanstvene revije Science. Za pot, dolgo približno 125 astronomskih enot oziroma slabih 19 milijard kilometrov, je potreboval 36 let. V tem času se je od Zemlje oddaljil za 17 svetlobnih ur. Najbližja zvezda poleg Sonca je od Zemlje oddaljena štiri svetlobna leta, tak da lahko hitro izračunate, da Voyager 1 v medzvezdnem prostoru še lep čas ne bo srečal nobenega planeta ali zvezde. To je 40.000 let.

Pozorni bralci boste zastrigli z ušesi in vprašali, ali ni Voyager Osončje zapustil že nekajkrat, nazadnje in najprepričljivejše pa že lanskega avgusta. O tem smo podrobno pisali letos poleti in ugotovili, da stvari niso tako preproste, kot bi kazali naši lepi modeli.

Res je Voyager 1 že leta 2004 preletel terminacijski udar, kjer se je...

Slo-Tech - Njegova točna oddaljenost od Zemlje in od Sonca je znana in znaša približno 124 astronomskih enot (več kot 18 milijard kilometrov). To je tako daleč, da svetloba od Sonca do Voyagerja potuje 34 ur (za primerjavo, od Sonca do Zemlje potrebuje približno osem minut). Precej manj pa je znano, kaj se tam nahaja. Razen tega, da je Voyager 1 nekje na robu Osončja. Od lanskega članka je Voyager 1 prepotoval skoraj 500.000.000 kilometrov in v tem času je naletel na številne nenavadne pojave.

Temu je posvečena zadnja številka revije Science, v kateri najdete tri znanstvene članke, ki opisujejo Voyagerjevo popotovanje v zadnjem letu, na Nasini strani pa odgovore na pogosta vprašanja.

Od Voyagerja 1 ob prehodu iz Osončja v medzvezdni prostor nismo pričakovali nič spektakularnega. Že leta 2004 je po pričakovanjih preletel terminacijski udar, kjer hitrost Sončevega vetra...

NASA - NASA načrtuje novo vesoljsko odpravo, v kateri bo poslala sondo velikosti avtomobila v Sonce. No, ne direktno v Sonce, ampak v sončevo atmosfero. Odprava se imenuje "Solar Probe Plus". Glavni namen misije je odgovoriti na dve veliki nerešeni vprašanji, ki begata solarne fizike, in sicer, zakaj je sončeva atmosfera 200-krat bolj vroča od same sončeve površine ter kaj je tisti proces, ki pospešuje sončev veter. Odprava je bila prvotno načrtovana v letu 2015, vendar je...