Slo-Tech - Pogosta zmota je mnenje, da ima Luno temno in svetlo stran. V resnici ima zadnjo stran, ki je z Zemlje nikoli ne vidimo, ker Luna kroži okrog Zemlje enako hitro, kot se vrti okrog svoje osi. Dan na Mesecu zato traja 27 zemeljskih dni, kar je za merjenje časa nepraktično. Vse odprave zato uporabljajo časovni pas države pošiljateljice, kar otežuje medsebojno komunikacijo. Evropska vesoljska agencija (ESA) sedaj predlaga, da bi vzpostavili enoten časovni pas na Mesecu.

Podobno je na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), kjer uporabljajo univerzalni koordinirani čas (UTC), ki ustreza zimskemu času v Veliki Britaniji. Doslej se je izkazal kot dober kompromis med ameriškimi ter ruskimi in azijskimi interesi. V prihodnosti bo treba časovni pa določiti tudi za Luno, saj se obeta precej odprav. ESA zato predlaga enotni standard v okviru arhitekture LunaNet, ki bi olajšal komunikacijo med njimi. A raznoliki časovni pasovi trenutnih odprav niso edina omejitev, s katero se spopadajo. Zaradi...

ESA - Prva polovica decembra je bila za razvojne ambicije Evropske vesoljske agencije nadvse živahna. Dorečene so bile podrobnosti razvoja mini raketoplana Space Rider in demonstratorja tehnologij večkratne uporabnosti raket Themis; kakor tudi financiranje izstrelišča v Kourouju in še kaj.

Ariane 6 in Vega-C nista edina nova stroja, na katera v tem desetletju stavi Evropska vesoljska agencija. Leta 2015 je bil na raketi Vega uspešno izstreljen demonstrator tehnologije raketnih čolničev Intermediate eXperimental Vehicle (IXV). Na podlagi tega 5-metrskega plovila sedaj nastaja konkretni prototip čolniča brez posadke, Space Rider. Robotsko plovilo velikosti "dveh polkombijev" bo podobno ameriškemu X-37B in bo imelo tovorni prostor velikosti 1200 litrov ter nosilnosti 800 kilogramov, namenjeno pa bo nekajmesečnim odpravam v Zemljino krožnico. Pri manevriranju naj bi mu na velikem delu poti pomagal servisni modul, zasnovan na Vegini usmerni stopnji za satelite AVUM. ESA in proizvajalca...

ESA - Evropska vesoljska agencija je pognala program misije ClearSpace-1, s katero bo leta 2025 izvedla prvi poskus odstranjevanja človeške nesnage iz Zemljine orbite.

V krožnici nad nami je trenutno okoli 3500 odsluženih satelitov in še 750.000 manjših delcev, med njimi ostankov preteklih karambolov med prej omenjenimi odpadki. Vsak od teh predmetov predstavlja nevarnost za še delujoče naprave in astronavte, toda organiziranega čiščenja orbitalnih smeti človeštvo nima. Vzrok za to je predvsem cena tovrstnih podvigov. V nasprotju z mnogimi tuzemskimi dejavnostmi, kjer mora proizvajalec do določene mere kriti tudi stroške odstranjevanja svojih izdelkov, satelitskim firmam tega še ni treba, same pa tudi nimajo dosti razlogov, da bi se ukvarjale s smetarstvom, saj je izogibanje nesnagi doslej zadostovalo. Toda skorajšnji nastop satelitskih megakonstelacij, kot je Starlink, ki je septembra že sprožila paniko, je pognal novo kri v ambicije po čiščenju orbite, z zagonskimi podjetji, kot so

ESA - Na sestanku v Sevilji je svet ministrov držav članic Evropske vesoljske agencije sprejel doslej najbolj zajeten proračun, v višini slabih 14,4 milijarde evrov. S tem je zagotovljeno financiranje vseh zastavljenih projektov, s čimer se ESA odločneje sooča z na novo pognano vesoljsko tekmo med velesilami in uspešnimi zasebnimi podjetji, kot je SpaceX.

Vzpenjajoče se privatne firme, kot so Space X, Blue Origin in Virgin Galactic, pa zagnana Kitajska, ki je letos s 27 izstrelitvami od vseh v orbito poslala največ plovil, so pričele pošteno hoditi v zelje starim igralcem na področju vesoljskih poletov, kamor sodi tudi Evropska vesoljska agencija (ESA). Evropske države so se tega očitno naposled zavedle, kajti ta konec tedna so na sestanku Space19+ v Sevilji sprejele rekorden proračun za Eso, v višini nekaj manj kot 14,4 milijarde evrov, oziroma štiri milijarde več od prejšnjega, s katerim jim v letu 2016 ni uspelo pokriti vseh potreb. ESA financiranja ne sprejema vsakoletno kot NASA,...

Slo-Tech - Najverjetneje naslednji teden bo na Zemljo padla prva kitajska prototipska vesoljska postaja Tiangong 1, ki so jo v vesolje poslali septembra 2011. Ker so nadzor nad postajo izgubili že leta 2016, je ne morejo kontrolirano poslati na Zemljo ali natančno napovedati, kam in kdaj bo padla. Evropska vesoljska agencija (ESA) je včeraj potrdila predhodno oceno, da bo Tiangong 1 na površje treščil med 30. marcem in 3. aprilom. Najverjetnejši datum je 1. april.

Tiangong 1 je trenutno na višini okrog 220 kilometrov, kjer je atmosferski upor že dovolj velik, da ima pred seboj le še nekaj dni življenja. Vesoljska postaja meri 10,4 metra in bo v večji meri zgorela ob vstopu v atmosfero, ne pa popolnoma. Kam bodo padli preostali koščki, še ni mogoče...

Slo-Tech - Nepreklicno se je končala vesoljska misija Rosetta, s katero je Evropska vesoljska agencija (ESA) v orbito okrog kometa Čurjumov-Gerasimenko utirila sondo Rosetta in na njegovo površje poslala robota Philae. Od leta 2004 trajajoča misija, kjer je prvih deset let trajalo potovanje do kometa, se je končala podobno, kot se je začela. Sondo Rosetta so strmoglavili na površje kometa. Trk se je zgodil včeraj okrog 0.39 ure.

Da bo to usoda misije, se je vedelo že dolgo časa. To je bil logični sklep misije, saj se je komet oddaljeval od Sonca in Zemlje, zaradi česar je imela sonda čedalje manj energije, komunikacija pa je bila čedalje počasnejša. Kontrolirano počasno strmoglavljenje je dalo raziskovalcem še zadnjo možnost, da si komet ogledajo res od blizu, saj je...

Slo-Tech - Slovenija je postala pridružena članica Evropske vesoljske agencije (ESA), ki združuje 22 polnopravnih članic iz Evrope, potem ko je bila od leta 2008 sodelujoča država in od leta 2010 evropska sodelujoča država (ECS). Pogodbe o ECS trajajo pet let, zato je bila lani Slovenija v precepu, kaj storiti. Na pristojnem ministrstvu so se tedaj odločili, da Slovenija stori korak naprej in da je prioriteta čim prej postati polnopravna članica.

Sporazum o pridruženem članstvu, kar je zadnji korak pred polnopravnim članstvom, prinaša več pravic in tudi obveznosti. Članice ESA so države EU (razen Hrvaške, Slovaške, Bolgarije, Litve, Latvije, Malte in Cipra), Švica in Norveška, pridružena članica pa je še Kanada. Polnopravno članstvu...

RTV Slovenija - Slovenija je v petek v Noordwijku na Nizozemskem z Evropsko vesoljsko agencijo podpisala tako imenovani ECS-sporazum, s čimer je dobila status sodelujoče partnerice (ECS oz. European Cooperating State). Pred poldrugim letom, 28. maja 2008, je Slovenija storila prvi korak v približevanju Evropski vesoljski agenciji (ESA), ko je podpisala sporazum o sodelovanju. Novi sporazum je druga stopnička na poti do polnopravnega članstva, za katerega lahko država zaprosi po petih letih sodelovanja. Sedanji status Sloveniji omogoča sodelovanje v vseh njenih programih razen osnovnega tehnološko-raziskovalnega, medtem ko je finančna obveznost bistveno nižja kot je ta za polnopravne članice.

Članice ESA so vse...

BBC - Včeraj nekaj po petnajsti uri po srednjeevropskem poletnem času je Evropska vesoljska agencija (ESA) z izstrelišča v Kourouju v Francoski Gvajani uspešno izstrelila teleskopa Herschel in Planck. V orbito ju je ponesla raketa Ariane 5. Teleskopa sta skupaj s celotnim programom stala 1,9 milijarde evrov, tako da gre za najdražji tovor, ki ga je kdaj koli ponesla v vesolje ena sama evropska raketa.

Prihodnja dva ali tri mesece bosta teleskopa potovala na svoji mesti, ki sta v orbiti, oddaljeni 1,5 milijona kilometrov od Zemlje. Herschel je pravi velikan, saj meri premer njegovega glavnega zrcala 3,5 metra, ker je celo več od Hubblovega. Tako ogromen instrument bi tehtal mnogo preveč, zato so razvijalci njegovo težo zvito zmanjšali na 350 kg z gradnjo iz...