Slo-Tech - Fragmentacija trga naprav z Androidom se najjasneje kaže v velikem številu različnih verzij sistema, ki so v vsakem trenutku nameščene na napravah po svetu. Ker proizvajalci pametnih telefonov potrebujejo mesece, da novo verzijo Androida prilagodijo za svoje naprave, kar tako ali tako privoščijo le mlajših napravam (dve leti bo že zgornja meja), nove verzije Androida po izidu le počasi pridobivajo tržni delež. Najnovejši Android 10 je v tem pogledu boljši od predhodnikov.

Po 300 dneh od izida je namreč našel pot na 400 milijonov naprav. Vseh naprav je 2,5 milijarde, ocenjuje Google, torej je to 16 odstotkov. To pomeni, da je Android 10 tudi procentualno uspešnejši od predhodnikov (Oreo, Pie). V prihodnost pa želi Google ta postopek še olajšati, pri čemer bo ključna prenosljivost jedra. Cilj je pripraviti General Kernel Image (GKI), ki bi bil neodvisen od dejanske naprave, torej nekakšen projekt Treble za jedro. Takšen GKI bi deloval na vseh napravah, potrebni gonilniki pa bi se...

ZDNet - V nedeljo je bil za Linuxovo jedro oddan popravek, ki se je imenoval Huawei Kernel Self Protection (HKSP). Popravek naj bi dodal vrsto varnostnih izboljšav v jedro, presenetilo pa je njegovo poimenovanje. Velika podjetja (Google, Microsoft, Amazon ipd.) neredko prispevajo popravke za Linuxovo jedro, saj ga sama veliko uporabljajo. Huaweijev popravek je bil zato deležen posebne pozornosti, ker je kazal, da se je za to prakso odločil tudi Huawei. Strokovnjaki iz Grsecurity, kjer se tudi ukvarjajo z istim poslom, so zato pod drobnogled vzeli novi popravek. Ugotovili so, da v njem mrgoli hroščev in ranljivosti, ki jih je zlahka mogoče uporabiti za napad.

Ni si težko predstavljati, da je to sprožilo ogromno polemik. Ali je želel Huawei v Linuxovo jedro vriniti ranljivosti? To bi bilo precej neumno, saj se koda pred vključitvijo temeljito preveri. Položaj se je zapletel, ko je Huawei v ponedeljek javno sporočil, da s popravkom nimajo nič. Poslal naj bi ga eden izmed zaposlenih na lastno...

Ars Technica - Čeprav je Android zgrajen na Linuxovem jedru, sta si jedri precej različni. V primerjavi z Linuxom ima jedro za Android 32.000 vrstic dodatne kode in 1500 vrstic odstranjene kode. Nekaj kode je dopisal Google, druge prispevke so pripravili proizvajalci strojne opreme, denimo MediaTek in Qualcomm. Včasih je bilo stanje še hujše, saj je bilo dodatne kode 60.000 vrstic, a do cilja je še daleč. Google si je namreč zastavil cilj v prihodnosti Android spremeniti v modularno jedro, ki je v osnovi enako kot Linuxovo.

Tako so dejali na Linux Plumbers Conference, kjer je Google potrdil, da želijo jedri karseda zbližati. Na ta način bo razvoj enostavnejši, saj se trenutno potroši ogromno človeških ur na dodajanju kode v stabilno verzijo (merge), hkrati pa mora Google verzije Linuxovega jedra podpirati še šest let. Po drugi strani bi bilo poenotenje koristno tudi za telefone in računalnike z ARM-jevimi procesorji z Linuxom, ki bi dobili daljšo avtonomijo in nekaj zmogljivosti. Problem...

The Windows Blog - Microsoft je v Windows 10 že naredil velik korak k podpori za Linux, ko je v operacijski sistem vgradil podsistem za Linux. Ta je v bistvu Microsoftova koda, ki prevaja Linuxove API-je v obliko, ki jo razume jedro Windows NT. Rezultat je emulacija Linuxovega jedra 4.4, ki pa deluje v nekaterih primerih precej počasneje in ne dopušča uporabe Linuxovih gonilnikov. Emulacija ni popolna, saj nekaterih (zlasti novejših) API-jev ni, drugi pa so realizirani zgolj delno. Zato je toliko bolj dobrodošla vest, da bo nova verzija Windows 10 vsebovala celotno Linuxovo jedro kot podsistem.

Windows Subsystem for Linux 2, kot se bo imenoval, bo polno Linuxovo...

Phoronix - Običajne verzije Linuxova jedra so podprte še po izidu naslednje verzije (N+1), potem pa podpora in s tem varnostni popravki presahne. Za sisteme, kjer je to nesprejemljivo in jih ni mogoče dovolj pogosto nadgrajevati (nove verzije izhajajo na približno 70 dni), se zato uporabljajo verzije LTS (long-term support), v kateri se aktualna veja jedra krpa še dve leti. Toda tudi to je počasi premalo, saj Linux uporabljajo številne pametne naprave, ki se uporabljajo še dosti dlje. Zaradi tega bodo odslej verzije LTS podprte celih šest let!

Tak primer so pametni telefoni z Androidom, ki globoko pod pokrovom temelji na Linuxovem jedru. Tako velika večina pametnih telefonov v resnici teče na jedrih, ki še dolgo niso več podprta,...

Slo-Tech - Linux je eden najlepših dokazov, da iz malega raste veliko, zlasti če pri projektu zaradi lastne zainteresiranosti sodeluje veliko pametnih glav. Pred točno četrt stoletja je Linus Torvalds v zdaj že znamenitem sporočilu zapisal, da v prostem času kot konjiček razvija operacijski sistem za računalnike 386 AT, ki pa žal ni prenosljiv in najbrž ne bo nikoli podpiral kaj drugega kot diske AT. Petindvajset let pozneje Linux teče na več kot milijardi telefonov, poganja milijarde omrežnih usmerjevalnikov in druge mrežne opreme, na milijone strežnikov in osebnih računalnikov ter najdražje superračunalnike na svetu. Odprta koda je postala močna konkurenca zaprtokodnim programom in osebni...

Slo-Tech - Google se je znašel pred velikim problemom na svoji platformi Android, saj vse kaže, da je kršil licenco GPL. Android je strukturiran na več ravneh, tako da kljub Linuxovi osnovi cel sistem ni izdan pod licenco GPL. Spodnji del arhitekture, Linuxovo jedro, je pod licenco GPL, medtem ko za uporabniški prostor to ne velja več (stran 36). Ta se z jedrom povezuje prek knjižice Bionic, kar pravno omogoča licenciranje višje programske opreme pod manj odprtimi (npr. Apache Software License ali licence BSD/MIT) ali celo zaprtimi licencami (npr. odjemalec za Gmail je zaprtokoden). Ta strukturiranost je bistven del Googlove strategije, saj jim omogoča, da z Androidom kaj zaslužijo, proizvajalcem telefonom pa...

Slashdot - Linux je resda brezplačen operacijski sistem, ki se je začel ljubiteljsko, a je postal resni igralec na trgu. In brezplačnost programske opreme ne pomeni, da so njegovi pisci revni kot cerkvene miši, ugotavlja Jonathan Corbet, ustanovitelj LWN.net in eden izmed sodelujočih pri dopolnjevanju jedra, na konferenci v novozelandskem Wellingtonu. Analiza kode, ki je bila v Linuxovo jedro dodana med decembrom 2008 in januarjem 2010, kaže, da so tri četrtine kode prispevali programerji, ki so bili za to početje plačani. V tem...