Nature - Skupina evropskih strokovnjakov je v švicarskih Alpah izvedla eksperiment, pri katerem so prvič potrjeno uspeli delno usmeriti strelo z močnim pulznim laserjem.

Strele, ki ob nevihtah presekajo nebo, so še vedno razmeroma velika tegoba, ki po svetu na leto povzroči več deset tisoč smrti in dosti materialne škode. Naši načini boja proti njim so arhaični, saj so strelovodi preproste ozemljene kovinske palice, s katerimi skušamo strele prestreči, da ne bi zadele česa pomembnejšega, kot so ljudje in objekti. Zato je omejen predvsem njihov doseg. Obstaja sicer še nekaj alternativ, kot so ozemljeni kabli, ki jih v višave ponese raketa, toda takšni načini niso dovolj praktični za množično rabo. Že skoraj pol stoletja je stara tudi ideja, da bi strelo skušali na nek način usmerjati z laserjem, toda poskusi doslej niso obrodili sadov. Očitno pa je vendarle napočil čas tudi za to, vzrok pa je napredek v tehnologiji laserjev, ki je prinesel zelo močne pulzne naprave.

Laser ima potencial za...

Slo-Tech - Univerza v Kjotu je zaradi tehnične napake izgubila 77 TB podatkov, vključno z nekaterimi varnostnimi kopijami. Incident se je zgodil med 14. in 16. decembrom, med njim pa je izginilo 34 milijonov datotek 14 raziskovalnih skupin. Od teh so štiri tako prizadete, da dela ne bodo mogle obnoviti iz drugih varnostnih kopij. Vse prizadete uporabnike so o težavi že obvestili, podrobnosti pa javnosti niso razkrili.

Univerza v Kjotu sodi med najuglednejše svetovne univerze. Znana je zlasti po svojih raziskavah na področju kemije, dobri pa so tudi v biologiji, fiziki, vedah o materialih in medicini. Za računske probleme uporabljajo sistem Hewlett Packard Cray in podatkovni sistem DataDirect ExaScaler. Po incidentu, ko je rutinski postopek ustvarjanja varnostne kopije iz še nepojasnjenih razlogov uničil podatke, so ustavili vso varnostno kopiranje. V tem mesecu bodo vzpostavili nov sistem za ustvarjanje varnostnih kopij, hkrati pa bodo poleg polnih kopij shranjevali tudi inkrementalne...

engadget - Britanski raziskovalci so pošteno nadgradili metodo zapisovanja podatkov v steklo, ki sedaj na plošček velikosti blu-rayja omogoča vnos 500 terabajtov v približno 60 dneh.

Naša informacijsko požrešna civilizacija proizvede vse več dragocenih digitaliziranih podatkov, ki terjajo trajno shranjevanje; to pa je svojevrsten izziv, saj imajo vsi uveljavljeni mediji razmeroma omejeno življenjsko dobo. V zadnjem desetletju se je kot medij prihodnosti za trajno shranjevanje izkristaliziralo kvarčno steklo, v katerega zapisujemo s femtosekundnim laserjem. Ta v tridimenzionalno strukturo stekla "vžiga" lamele (po domače, neke sorte zareze) z določeno kotno orientacijo in velikostjo, kar skupaj s položajem nosi zapisano informacijo. Teoretično gledano naj bi bilo takšno steklo obstojno milijarde let, obenem pa je odporno na visoke temperature, magnetizacijo, sevanje in praske. Na čelu napredka v tem segmentu je Microsoftov projekt Silica, kjer so pred dvema letoma demonstrirali zapisovanje...

Microsoft - V Microsoftovem raziskovalnem oddelku so v obstojno stekleno ploščico uspešno "zapekli" in nato prebrali dolgometražni film ter s tem dokazali smiselnost ideje o tovrstnem shranjevanju posnetkov, ki jo razvijajo v okviru projekta Project Silica.

Količina podatkov, ki jih iz sebe bruha človeška civilizacija, se skokovito povečuje, kar pomeni rastoče breme za tiste, ki se jih trudijo na ta ali oni način ohraniti za prihodnje rodove. Arhiviranje digitalnih informacij še vedno sloni na magnetnih trakovih, optičnih medijih in magnetnih diskih, ki pa začno zaznavno propadati in uničevati vsebino že po petih letih. Zato na primer v studijih Warner Bros., kjer si ne morejo privoščiti uničenja klasik, kakršna je V vrtincu, digitalno arhivirane vsebine dosledno prepišejo vsaka tri leta - kar pa pomeni nemalo stroškov.

Zato že dlje časa potekajo raziskave v smeri medijev, ki bi omogočali dolgotrajnejši zapis ničel in enic. Leta 2010 so na Univerzi v Kjotu demonstrirali koncept zapisa v...

Slo-Tech - Solarne strehe prekrite z vrsto teksturiranih steklenih ploščic z vgrajenimi sončnimi celicami, ki se na videz skoraj ne razlikujejo od konvencionalnih strešnih ploščic.
Ne, ne gre za opis izdelka slovenskega podjetja Trimo iz Trebenj iz leta 2008, to je najnovejši produkt guruja silicijeve doline - Elon Muska.
Šalo na stran, morda pa je Musk bolj inovativen od Tatjane Fink (takratne direktorice podjetja Trimo) in bo Tesla bolj uspešna od Trima. In kako bo Musk tokrat spremenil svet na bolje?

Elon Musk (soustanovitelj PayPal, SpaceX, Tesla in SolarCity) je v petek na odru Universal Studios v Los Angelesu, napovedal da namerava narediti sončne celice bolj privlačne, kot so trenutno. V ta namen je razkril vrsto steklenih ploščic z vgrajenimi sončnimi celicami ter prav tako...

Slo-Tech - Raziskovalci z Univerze v Southamptonu so izpopolnili leta 2013 predstavljeni način zapisovanja digitalnih podatkov, ki ima zmožnost preživeti ne le tvorce, temveč tudi celotno človeštvo. Na tako imenovani petrazsežni (5D) digitalni disk lahko zapišejo 360 TB podatkov, disk pa je stabilen do temperature 1000 °C. Pri temperaturi 190 °C je ocenjena stabilnost 13,8 milijarde leto oziroma približno trenutna starost vesolja. Če ga torej ravno ne vržemo v vulkan, bo ta disk preživel tudi konec Zemlje.

Disk je izdelan iz posebnega obstojnega nanostrukturiranega stekla, kar pa prinaša tudi nekaj nevarnosti. Tak disk je sicer odporen na ekstremne pogoje, ni pa odporen na ekstremne sile, zato ga lahko razbijete. Podatke nanj...

Slo-Tech - Tudi pri diskih se proizvajalci počasi bližajo fizikalnim mejam trenutne tehnologije, kar se kaže kot uporaba čedalje zapletenejših trikov za povečevanje gostote zapisa. Eden izmed njih je magnetnih zapis podatkov s toploto (HAMR ozioma heat-assisted magnetic recording), ki že trka na vrata. Seagate si je upal smelo napovedati, da bodo do konca prihodnjega leta izdelali prve diske s to tehnologijo.

Pri HAMR se za zapis podatkov uporablja laser, ki pred zapisom podatkov segreje področje diska, kamor se bodo podatki zapisovali. Zapisovanje na segreto področje terja šibkejša magnetna polja, zato je manj možnosti, da okolico zmotimo. S HAMR zmanjšujejo superparamagnetizem, ki predstavlja omejitev najvišje gostote...

TG Daily - Optični mediji očitno še niso povedali svoje zadnje besede, saj bi lahko uporaba laserjev revolucionirala način in gostoto zapisa podatkov, ki jih zdaj hranimo v NAND čipih, na vrtečih se magnetnih ploščah oz. na običajnih optičnih medijih. V prihodnosti bi za shranjevanje podatkov lahko uporabljali kristale kuhinjske soli (NaCl), ki jih je že mogoče izdelati z dovolj natančnosti na tako majhni skali, da bi v velikost sladkorne kocke shranili kar terabajt podatkov.

Ustvarjanje malih kristalov v želatini poteka z uporabo vsaj dveh šibkih laserjev, postopek pa je omogočilo odkritje, da tudi vidna svetloba lahko sproži formacijo kristalne strukture. Posledično bi lahko tako izdelali optične medije, sestavljene iz znatnega števila plasti, namesto trenutno popularnih eno- do dvoplastnih vrtečih se medijev....