Slo-Tech - Internet je obnorel videoposnetek dveh agentov umetne inteligence, ki se pogovarjata in hitro ugotovita, da nihče od njiju ni človek. Zaradi tega se namesto v angleščini začneta sporazumevati v lastnem jeziku, ki se imenuje Gibberlink. Interakcija je hitrejša in natančnejša, a na prvi pogled se zdi kot iz filmov o Terminatorju. Resnica ni tako zlovešča, a nič manj zanimiva.

Gibberlink je "jezik", ki sta ga učinkovitejše sporazumevanje med agenti umetne inteligence razvila Boris Starkov in Anton Pidkuiko. Gibberlink uporablja sistem GGWave za prenos informacij po zvočnem kanalu. Ta predpisuje strukturo, ki jo ljudje sicer ne morejo razumeti brez pripomočkov, a strojem omogoča komunikacijo brez odvečnega naprezanja (overhead). Ker jim ni treba generirati angleščine (ali katerega drugega človeškega jezika), potrebujejo manj računske moči.

Agenta na posnetku tako nista spontano izumila novega jezika za medsebojno komunikacijo, ker bi želela govoriti ljudem nerazumljivo ali ker bi bilo to hitreje, temveč sta bila tega jezika naučena. Ob tem avtorja novega jezika poudarjata, da je vanj vgrajenih več varovalk, ki zagotavljajo integriteto prenesene informacije, standardizacijo in zaupnost. Ker je struktura vnaprej določena, je...

Microsoft - Microsoft in OpenAI sta še poglobila sodelovanje, z novim znatnim vložkom Redmonda, ki si obeta pospešeno integracijo strojnega učenja v svoje storitve.

OpenAI je ta hip brez dvoma najbolj vroč razvijalec rešitev strojnega učenja na svetu, z algoritmi, kot so DALL-E, GPT in ChatGPT. Sprva je šlo za strogo neprofitno družbo, ki pa je sredi leta 2019 v iskanju zajetnejše denarne pogače prvič pokukala še v komercialne vode. Takrat so ustanovili podružnico OpenAI LP in se v zameno za vložek milijarde dolarjev povezali z Microsoftom. Partnerstvo so leta 2021 obnovili, sedaj pa so ga očitno še poglobili. Natančnih številk o tokratnem vložku Redmonda v OpenAI niso razkrili, zato pa govorice divjajo že od začetka leta, ko je postalo jasno, da ima Microsoft spričo uspeha pogovornega algoritma ChatGPT z njim velike načrte in da se menda celo Googlu zaradi tega tresejo hlače. Pred dvema tednoma so v Semaforju poročali, da naj bi bila investicija težka 10 milijard dolarjev, pri čemer naj bi v...

Slo-Tech - OpenAI je lani predstavil orodje za strojno generiranje posnetkov, ki ga je letos nadgradil v zelo zmogljivo drugo različico, od septembra na voljo vsakomur. Doslej ga je bilo možno uporabljati le prek spletnega vmesnika, sedaj pa bodo razvijalci, dizajnerji in drugi uporabniki imeli lažji dostop. OpenAI je namreč ponudil dostop prek API.

DALL-E 2 ima že tri milijone uporabnikov, ki dnevno ustvarijo več kot štiri milijone podob. Trenutno je podprta ločljivost 1024 x 1024, lahko pa ustvarimo tudi manjše (in cenejše) podobe. Čeprav je uporaba prek spletnega vmesnika brezplačna, a omejena na 15 podob mesečno, bo API plačljiv. Za uporabo se je treba registrirati, nato pa ustvarjanje podob stane 0,02 dolarja za 1024 x 1024, 0,018 dolarja za 512 x 512 in 0,016 dolarja za 256 x 256.

Spomnimo, da je Shutterstock že sklenil dogovor, da bo lahko v svojih zbirkah prodajal tudi rezultate DALL-E 2. Prav tako sodelujejo tudi z Microsoftom, ki ima svoj dostop API do DALL-E 2 in ga tudi...

openai.com - Laboratorij za strojno učenje OpenAI je pokazal algoritem DALL-E 2, za generiranje slik, ki bistveno nadgrajuje predhodnika in ustvarja navdušujoče verodostojne ter podrobne podobe (tudi) astronavtov na konju v rahlem drncu po Luni.

Lanskega januarja so v družbi za raziskovanje strojne inteligence OpenAI presenetili z algoritmom, ki je znal iz tekstovnega navodila presenetljivo dobro ustvariti želeno podobo. DALL-E je sicer res zvečine izrisal majhne sličice, ki so bile obenem značilno razmazane, kakor smo pri umetni pameti še vedno vajeni - toda že samo dejstvo, da je znal računalnik narisati "stol v podobi avokada", je presunil strokovno javnost. Na tej osnovi je področje hitro napredovalo in postreglo z zanimivimi aplikacijami, kot je Dream ali Baidujev algoritem ERNIE-ViLG. Pred dnevi so v OpenAI predstavili naslednika, DALL-E 2. Tudi njegove sposobnosti milo rečeno sezujejo, saj zna med drugim izrisati "plišaste medvedke v podobi norih znanstvenikov" ali "toplo oblečeno mišjo...

New Scientist - V laboratoriju za strojno učenje OpenAI so predstavili dva zanimiva nova algoritma, DALL-E in CLIP, ki gradita na njihovem razvpitem generatorju besedil GPT-3. Z njima zmogljivost prepoznave in ustvarjanja teksta prenašajo še na področje slik, s čimer želijo strojni inteligenci omogočiti več različnih smeri za učenje in povezovanje znanja.

Firma OpenAI je lani navdušila z algoritmom za ustvarjanje teksta GPT-3, ki iz kratkega nastavka napravi občasno kar strašljivo prepričljiva besedila. Toda kolikor so te sorte programi na prvi pogled impresivni, se začno hitro kazati njihove omejitve, ko jih pregledamo natančneje. GPT-3 se pri daljših besedilih izgubi, predvsem pa kaj kmalu postane jasno, da v resnici sploh ne razume, kaj besediči. Prav učenje dejanskega razumevanja ustvarjene vsebine je naslednja pomembna stopnica, na katero bo morala strojna inteligenca stopiti za nove preboje. Izziva so se v OpenAIju lotili tako, da so GPT-3 združili s prepoznavo in ustvarjanjem slikovnih...

Axios - Strojni algoritem za pisanje besedil GPT-3 - naslednik razvpitega GPT-2, ki si ga laboratorij OpenAI sprva menda ni upal spustiti v divjino - je prešel v fazo polodprtega javnega testiranja. Preizkuševalci so večjidel navdušeni, a zadeva še vedno kaže jasne omejitve trenutne generacije takšnih algoritmov.

Lanskega februarja je ena najbolj izpostavljenih razvojnih hiš za strojno učene algoritme, OpenAI, pokazala GPT-2, strojno inteligenco za pisanje prepričljivih besedil. Inženirji so takrat populistično dejali, da bi bilo program "tvegano ga kar tako spustiti iz laboratorijskih soban", zainteresirana javnost pa je seveda ugibala, ali gre za marketinško puhlico ali realne nevarnosti. GPT-2 je bil nedvomno korak naprej, saj je v nekaterih primerih izpisal srhljivo prepričljive skupke teksta, obenem pa je bila OpenAI takrat zares še neprofitna firma. Toda tekom lanskega leta se je situacija spremenila: družba se je usmerila v komercialne vode in v ta namen ustanovila tržno podružnico...

Ars Technica - Največja konferenca o strojnem učenju na svetu, NeurIPS, je letos minila v znamenju vse večjega zavedanja o kritičnih omejitvah globokih nevronskih mrež in iskanju načinov, kako bi ovire prešli.

Globoko učenje - se pravi, raba globokih nevronskih mrež - si je v zadnjem desetletju praktično podredilo področje strojne inteligence. Dalo nam je algoritme, ki premagujejo ljudi v strateških igrah, prepoznavajo obraze, diagnosticirajo bolezni in vozijo avtomobile ... dokler cesta ni preveč luknjasta, mokra in polna nepredvidljivih kolesarjev. Prav ta zadnji primer pa že kaže, kako omejen je pravzaprav ta pristop, saj se avtonomna vozila kar ne morejo izviti iz primeža eksperimentalnih faz, pa čeprav naj bi bila že nekaj časa tik za ovinkom. Kdor redno bere našo stran, zna našteti šibke točke globokega učenja na izust: občutljivost na šum; ogromne baze podatkov, potrebne za učenje; pristranskost in pa katastrofično pozabljanje, se pravi neučinkovitost izven zelo ozko zastavljenih...

Slo-Tech - V laboratoriju OpenAI so objavili prve izsledke rabe njihovega novega sistema treninga strojne inteligence, pri katerem pogoje okrepitevega učenja zaostrujejo s tekmovanjem med agenti z različnimi cilji. Njihovi algoritmi so se v tem režimu spontano naučili uporabljati orodja, tudi na neslutene načine.

Odmevni uspehi strojne pameti v zadnjih letih, kot je premagovanje ljudi v Goju, Doti 2 in drugih igrah, slonijo na razmeroma preprostih principih globokih konvolucijskih nevronskih mrež in okrepitvenega učenja, kjer se algoritmi učijo skozi brezštevilne igre samih s seboj. Da bi odkrili morebitne nove in/ali hitrejše načine učenja, so v laboratoriju OpenAI (ki je v začetku leta postal delno komercialno usmerjen) agente vrgli v bolj dinamično...

Slo-Tech - Microsoft in OpenAI sta se odločila za tesnejše sodelovanje: Microsoft bo v enega glavnih laboratorijev za razvoj strojnega učenja na svetu vložil milijardo ameriških dolarjev, medtem ko bo OpenAI v celoti prešel na platformo Azure in zanjo razvijal programje.

Laboratorij za strojno učenje OpenAI iz San Francisca so konec leta 2015 ustanovili Elon Musk, Sam Altman in drugi vplivni investitorji z namenom odgovornega razvoja umetne inteligence (Musk je sicer zaradi potencialnega konflikta interesov lani zapustil vodstvo). Doslej je poskrbel že za vrsto odmevnih objav, saj tamkajšnja strojna pamet tepe najboljše ljudi v Doti 2, navdušuje z rokovanjem predmetov in sama piše novinarske članke ... vsaj v grobem. Ustanova je bila dolgo...

Slo-Tech - Zadnji meseci so prinesli sveže novice o napredku umetne inteligence laboratorijev OpenAI in DeepMind v igranju iger s človeškimi nasprotniki. Strojna pamet OpenAI Five je prvič premagala eno vodilnih človeških ekip v Doti 2 na svetu, OG. DeepMindovi agenti pa so se znesli nad ljudmi v Quakovem načinu CTF.

Lansko poletje smo pisali, da v Doti 2 računalnik še ne nadvlada človeka, ko je algoritem OpenAI Five v ekshibicijskih bojih na prireditvi The International klonil proti človeškim profesionalcem. Manj kot leto dni dodatnega treninga je bilo potrebno, da je strojna pamet položaj obrnila sebi v prid, kajti sredi aprila so v dvoboju na dogodku OpenAI Five Finals padli aktualni svetovni prvaki z Internationala 2018, moštvo OG. Rezultat v igrah je bil 2:0 za...

theguardian.com - V laboratoriju za strojno inteligenco OpenAI so napravili algoritem za generiranje besedil, ki je po njihovem mnenju prenevaren, da bi ga v celoti dali v javnost.

Strojni algoritmi danes ne znajo zgolj prepoznavati vzorcev, temveč tudi ustvarjati nove vsebine, na primer slike in obraze. Seveda so še na stopnji, ko pozornega človeka zelo težko pretentajo, saj je večina njihovih stvaritev nepopolna, dostikrat pa naravnost groteskna. Toda očitno prihajamo v čas, ko bo strojna pamet postala tako sposobna, da bodo njene stvaritve težko razločljive od človeških. V družbi OpenAI, za katero stoji Elon Musk, so namreč ustvarili generator tekstovnih besedil, ki ga ne želijo spustiti iz laboratorija. Menijo, da je tako učinkovit, da bi pomenil...

openai.com -

Pretekli konec tedna je ob robu megaturnirja v Doti 2 - The International 2018 - potekal tudi spopad med strojno inteligenco firme OpenAI in ljudmi, kjer sta zmagali človeški ekipi.

Stroji se družijo
Računalniške igre so za raziskovalce strojnega učenja nadvse hvaležno okolje za eksperimentiranje, saj predstavljajo digitalne kompleksne sisteme s striktno določenimi zakonitostmi, v katerih se strojna pamet lahko pomeri tudi s človekom in se tako od njega uči. Pretepanja vsakovrstnih botov v Quakih in drugih naslovih smo vajeni že dolgo. Zadnji krik mode v umetni inteligenci so ekipe botov, ki znajo med seboj dobro sodelovati. Alphabetov laboratorij DeepMind je tako na primer julija pokazal gručo AI agentov, ki je v...

Slo-Tech - Šah in go smo že izgubili, sedaj pa je umetna inteligenca premagala tudi enega najboljših igralcev e-igre Dota 2 (Defense of the Ancients 2). Na mednarodnem turnirju The International 2017, ki je potekal v Seattlu, se je med človeškimi igralci znašel tudi bot, ki ga je ustvarila organizacija OpenAI. Gre za neprofitno organizacijo, ki jo financira Elon Musk, in se ukvarja s tem, kako preprečiti umetni inteligenci, da bi uničila svet.

OpenAI se je v igri 1 na 1 pomeril z Danylom Ishutinom z vzdevkom Dendi, ki je član ekipe Natus Vincere. Odigrati bi bila morala pet iger, a se je Dendi že po dveh prepričljivih porazih predal. Dendi je kasneje v izjavi povedal, da je po eni strani igra OpenAI delovala zelo človeško, po drugi strani pa je...