Space News - Kitajci so na svojo modularno vesoljsko postajo uspešno priklopili še drugi raziskovalni modul, s čimer je njena začetna konfiguracija popolnjena.

Po tem, ko so Kitajci lanskega aprila pričeli sestavljanje svoje prve modularne vesoljske postaje Tiangong in v orbito utirili servisni ter bivalni modul Tianhe, je bilo letos na sporedu priklapljanje modulov za uporabno delo. Julija je do postaje prispel prvi raziskovalni modul Wentian, ta teden pa še njegov dvojček, Mengtian. Izstrelitev je bila v ponedeljek dopoldan po našem času iz centra Wenchang, na raketi Dolgi pohod 5B. Postopek je potekal brez težav, podobno kot pri Wentianu pa so tudi Mengtiana v ponedeljek zvečer najprej pripojili na točko neposredno nasproti modula Tianhe. Nato ga bodo z robotsko roko premaknili na pozicijo nasproti Wentianu, da bo z njim tvoril kraka črke T. S tem bo Tiangong dobil končno obliko - če poleg ne štejemo še zanimive premise dodatnega modula, oziroma vesoljskega teleskopa Xuntian, ki naj bi...

Spaceflight Now - Zgodaj zjutraj po našem času so Kitajci v vesolje uspešno izstrelili osredji del svoje nastajajoče modularne vesoljske postaje, s čimer se je pričela njena montaža v orbiti, ki bo predvidoma trajala do konca prihodnjega leta.

Čeprav je Kitajska v vesoljsko tekmo vstopila razmeroma pozno, z velikimi koraki krajša zaostanek za ostalimi velesilami. To velja tudi za področje stalnih človeških nastanitev v vesolju, kjer je v preteklem desetletju upravljala z dvema testnima vesoljskima postajama v Zemljini krožnici, Tiangong-1 in Tiangong-2. Obe sta bili preprosti postaji iz enega kosa, namenjeni predvsem testiranju tehnologij za večje izzive - kot je prva modularna vesoljska postaja (CSS - Chinese Space Station), ki so jo poimenovali Tiangong ali Nebeška palača. Ta bo po videzu in strukturi precej spominjala na ruski Mir, s predvideno maso 66 ton pa bo približno šestkrat manjša od Mednarodne vesoljske postaje. Sestavljali jo bodo trije glavni moduli; Tianhe je osrednji, namenjen...

Slo-Tech - Kitajska vesoljska postaja Tiangong-2, ki so jo izstrelili septembra 2016 in ni bila nikoli namenjena trajno ostati v orbiti, je danes nadzorovano čofnila v južni Pacifik. Postaja je ob vstopu v atmosfero tehtala devet ton in je med padcem večidel zgorela, zato ni predstavljala nevarnosti. Majhna postaja, ki je imela le raziskovalni modul in je lahko gostila največ dva človeka, je bila v vesolju skoraj tisoč dni, kar je več od načrtovanj. Njen padec je bil nadzorovan in načrtovan. Ko je lani na Zemljo padel Tiangong-1, je bilo drugače, saj so mu bili odpovedali motorji in je padel nekontrolirano. Obe dosedanji kitajski vesoljski postaji sta bili eksperimentalni in začasni, z njima pa so Kitajci pridobivali znanje in izkušnje za gradnjo stalne postaje, ki se bo...

Slo-Tech - Kitajska vesoljska postaja Tiangong 1 je danes ob 2.15 ponoči po srednjeevropskem poletnem času padla na Zemljo. Po pričakovanjih je večina postaje zgorela med vstopom skozi atmosfero, manjši kosi pa so padli na površje. Ostanki so deževali na več tisoč kvadratnih kilometrov velikem področju sredi Južnega Pacifika. Padec so potrdili na japonski vesoljski agenciji in NASA. Ker je Tiangong-1 padel sredi oceana, ni pričakovati poročil o škodi.

Več kot deset metrov dolga vesoljska postaja je okrog Zemlje krožila od leta 2011, ko je Kitajska začela resno preizkušati tehnologijo za bivanje v vesolju. Tiangong 1 je bila prva vesoljska postaja, sledila ji je Tiangong 2, ki še danes uspešno kroži. Tiangong 1 je svojo življenjsko dobo izpolnila leta 2015, nakar bi jo...

Slo-Tech - Najverjetneje naslednji teden bo na Zemljo padla prva kitajska prototipska vesoljska postaja Tiangong 1, ki so jo v vesolje poslali septembra 2011. Ker so nadzor nad postajo izgubili že leta 2016, je ne morejo kontrolirano poslati na Zemljo ali natančno napovedati, kam in kdaj bo padla. Evropska vesoljska agencija (ESA) je včeraj potrdila predhodno oceno, da bo Tiangong 1 na površje treščil med 30. marcem in 3. aprilom. Najverjetnejši datum je 1. april.

Tiangong 1 je trenutno na višini okrog 220 kilometrov, kjer je atmosferski upor že dovolj velik, da ima pred seboj le še nekaj dni življenja. Vesoljska postaja meri 10,4 metra in bo v večji meri zgorela ob vstopu v atmosfero, ne pa popolnoma. Kam bodo padli preostali koščki, še ni mogoče...

BBC - Včeraj ob 11.38 uri po slovenskem času je Kitajska v vesolje izstrelila plovilo Shenzhou-10, ki je v vesolje poneslo tri kitajske taikonavte. Plovilo se bo spojilo s kitajsko vesoljsko postajo Tiangong-1, ki jo od leta 2011 sestavljajo v vesolju. Tiangong-1 je prvi modul bodoče postaje, ki bo pravzaprav kmalu moral v pokoj. Shenzhou-10 je zadnji obisk tega modula, potem pa ga bodo nadomestili s Tiangongom-2 in Tiangongom-3. Tiangong-1 namreč nikoli ni bil mišljen kot polno funkcionalna vesoljska postaja, temveč zgolj kot tarča za preizkušanje spajanja in manevriranja.

Prava postaja naj bi bila nared do leta 2020, tehtala bo okoli 60 ton in bo omogočala dolgotrajno...

NASASpaceFlight.com - Dva dni po izstrelitvi vesoljskega plovila Šendžov 9 se je ta uspešno spojil z modulom Tiangong 1, ki kroži v Zemljini orbiti od lanskega septembra. To je za Kitajsko tretja uspešna spojitev dveh plovil v vesolju, saj se je lani Šendžov 8 dvakrat že uspešno spojil s Tiangongom 1, a hkrati prva spojitev plovila s človeško posadko. Tudi to pot je bila spojitev vodena iz kontrole poleta na Zemljini in se v svojem bistvu ni razlikovala od lanskih spojitev. Ročna spojitev, ki jo bo morala v celoti izvesti posadka, bo sledila v drugi polovici misije.

Spojitev je zapleten vesoljski manever, za izvedbo katerega je potrebno uskladiti trajektoriji in hitrosti plovil. V ta namen se prihajajoče plovilo (aktivno...

Space - Kitajska je danes ob 12.37 uri po slovenskem času z izstrelišča Džiukvan sredi puščave Gobi v vesolje izstrelila plovilo Šendžov 9, ki ima tričlansko posadko. Prvikrat se je zgodilo, da so Kitajci v vesolje poslali žensko, in sicer 34-letno Liu Jang. To se je zgodilo prav na 49. obletnico poleta ruskega Vostoka 6, ki je 16. junija 1963 v vesolje ponesel Valentino Tereškovo kot prvo žensko v zgodovini. Preostala člana posadke sta Liu Vang in poveljnik Džing Hajpeng, ki je prvi kitajski povratnik med taikonavti.

Plovilo Šendžov 9 se bo v vesolju spojilo z modulom Tiangong 1, ki je kot del kitajskega vesoljskega laboratorija v orbiti od lanskega septembra. Meri 10,4 metra v dolžino in 3,35 metra v širino in predstavlja prototip za bodočo kitajsko vesoljsko postajo. Lani se je Šendžov 8 kot prvo plovilo...