Slo-Tech - V intervjuju za The Washington Post se je ameriški predsednik Donald Trump pohvalil, da je leta 2018 odobril kibernetski napad na rusko farmo trolov IRA (Internet Research Agency), s čimer je prvikrat izrecno priznal izvajanje kibernetski napadov. ZDA (in tudi ostale države) namreč običajno zatrjujejo, da nikoli ne izvajajo internetnih napadov, temveč se le branijo pred napadi drugih držav - kar je zanimivo, če jih bojda nihče ne proži. V najnovejšem intervjuju pa je Trump ponosno dejal, da so ustavili Ruse.

Dogajanje sega v letu 2018, ko so bile v ZDA vmesne volitve (za del Senata). Ameriški obveščevalci so že v začetku leta opozarjali, da tuje sile napadajo ZDA in da skušajo vplivati na rezultate volitev. Večinoma gre za propagandne napade, ko farme trolov zasipavajo družbena omrežja z vsebinami in odzivi, ki so videti legitimni, s čimer skušajo preobrniti javno mnenje. Poleg tega naj bi si prizadevali tudi za stare dobre vdore v ameriški sistem za glasovanje in v strežnike...

Die Welt - Avstrijsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da so neznanci v soboto okoli 23.ure izpeljali obsežen napad na njihov informacijski sistem. Glede na način in obseg vdora sklepajo, da so napadalci povezani z eno od tretjih držav ter da je napad podoben tistim, kot so jih v preteklosti doživele nekatere druge institucije v EU. Povedali so še, da so nemudoma formirali posebno koordinacijsko skupino, ki se ukvarja s posledicami napada - ta bi lahko po ocenah trajal več dni - drugih podrobnosti pa niso izdali.

Incident bi lahko imel politično konotacijo, saj se je odvil na dan, ko so se avstrijski Zeleni na kongresu v Salzburgu odločili vstopiti v koalicijo s konservativno ljudsko stranko.

Večji informacijski napadi na evropske državne institucije so se v zadnjih letih primerili v Nemčiji, tam so leta 2018 hekerji vdrli v vladni računalniški sistem, leta 2015 pa je bil žrtev napada nemški parlament. Preiskovalci so za oba dogodka obtožili rusko skupino Fancy Bear oz. APT 28, ki je...

Slo-Tech - Ameriški mediji vsak iz svojih dobro obveščenih virov poročajo o informacijskem napadu, ki naj bi se kot nekakšno povračilo odvil minuli četrtek, potem ko so Iranci sestrelili ameriško vohunsko letalo in pred časom napadli dva tankerja. Tovrstni napad naj bi bil nadomestilo za že sprožen, nato pa preklican vojaški napad na to državo.

Cilj ameriških hekerjev je bila obveščevalna skupina, domnevno povezana Iransko revolucionarno armado, ki naj bi izvedla napada na oba tankerja, napad pa naj bi ohromil tudi iransko vojaško poveljstvo in nadzorne centre, po nekaterih virih pa tudi center za upravljanje raketnih sistemov. Za zdaj ni znano nič o posledicah, ameriško obrambno ministrstvo uradno napada za zdaj...

Slo-Tech - Ker so moderni industrijski obrati krmiljeni z računalniki, lahko imajo virusi zelo resne posledice tudi v realnem svetu. Doslej smo videli že nekaj primerov, ko je računalniška koda povzročila poškodbe in težave na fizični opremi. Prvi primer je bil Stuxnet, ki je pred devetimi leti poskrbel za odpoved iranskih centrifug za bogatenje urana. Leta 2013 je Havex napadal evropske in ameriške naftne družbe, v letih 2015 in 2016 pa so ruski hekerji napadli ukrajinsko elektroenergetsko omrežje. Nasledni v vrsti nevarnih virusov je Triton, ki ga strokovnjaki opisujejo kot še bolj dodelani Stuxnet. O njem so prvikrat poročali že konec leta 2017, a še...

The Wall Street Journal - Hekerski napadi so v modernem svetu več kot le nevšečnost, saj lahko onesposobijo kritično infrastrukturo in povzročijo veliko škode. The Wall Street Journal piše, kako so iranski hekerji pred dvema letoma vdrli v nadzorni sistem manjšega jezu, ki je približno 30 kilometrov oddaljen od mesta New York. Zaskrbljujoče je, da so vdor odkrili bolj po naključju kot z nadzornimi sistemi.

V letih 2011-2013 je bila internetna vojna med Iranom in ZDA še posebej živahna. Američani so verjetno z izraelsko pomočjo lansirali virus Stuxnet, ki je v iranskem obratu v Natancu sabotiral centrifuge za bogatenje urana, Iranci pa so aktivno napadali ameriške banke in drugo infrastrukturo.

Strokovnjaki...

Slo-Tech - O hekerskih napadih pišemo sorazmerno pogosto, a so večinoma omejeni na kraje podatkov, v manjšem številu primerov pa gre še za zlorabe. Škoda pri tem nastane, a je "nevidna". Precej redko pa se zgodi, da hekerski napad povzroči fizične poškodbe na infrastrukturi - najodmevnejši primer je seveda napad Stuxneta na iranske centrifuge, ki so zaradi okužbe nepravilno delovale, kar je onemogočalo bogatitev urana in jih je tudi fizično poškodovalo. Najnovejše poročilo o računalniški varnosti, ki ga je izdal nemški Zvezni urad za varnost v informacijski tehnologiji (BSI), kaže, da se taki primeri še vedno dogajajo.

Neimenovano jeklarno v Nemčiji je namreč napadla hekerska skupina, ki je s ciljanim ribarjenjem (spear...

The New York Times - Čeprav smo doslej mnogokrat špekulirali, da so napadi na zahodna podjetja (tudi) delo kitajskih hekerjev, kar so navsezadnje podpirale tudi neodvisne raziskave, ameriška administracija Kitajske nikoli ni neposredno obtožila internetnega terorizma. To se je spremenilo. Svetovalec ameriškega predsednika za nacionalno varnost je v uradni izjavi včeraj zahteval, da Kitajska preneha napade in začne spoštovati norme za obnašanje na internetu.

To je precejšen zasuk v primerjavi z dosedanjim dogajanjem. Mandiant je v svojem poročilu, ki so ga pripravili na prošnjo New York Timesa, ki je bil skupaj z ostalimi časniki žrtev internetnih napadov, jasno okrcal Kitajsko in predstavil dokaze, da...

The New York Times - Ko so se leta 2010 na spletu razširila poročila o nenavadnem črvu Stuxnet, ki je z domala kirurško natančnostjo onemogočal iranski jedrski program, je sum hitro padel na ZDA in Izrael. Čeprav se je Stuxnet razširil po več državah na Bližnjem vzhodu, je bil skoncentriran predvsem v Iranu, in sicer v podzemeljski jedrski centrali za bogatenje urana Natanc. Analiza je pokazala, da je imel Stuxnet premeten cilj čim bolj neopazno sabotirati delovanja centrifug za bogatenje urana, kar je okrepilo sume o politični motiviranosti piscev. The New York Times danes ekskluzivno poroča, da sta za Stuxnet resnično odgovorna ZDA in Izrael.

Projekt naj bi se začel leta 2006, ko je administracija takratnega predsednika Georgea W. Busha razmišljala, kaj...