»

Mesta imajo unikatne mikrobiome

Slo-Tech - Na predmetih, ki se jih dnevno dotika veliko ljudi, uspevajo številni mikroorganizmi, od bakterij in gliv do virusov. Ko so leta 2015 v New Yorku jemali vzorce s podzemne železnice, so odkrili ogromno predhodno neznanih vrst. Skoraj polovica (48 odstotkov) odkritega DNK je pripadala neznanim organizmom. Našli so 1688 vrst bakterij, virusov, arhej in evkariontov. Sedaj so v Cell objavili razširjeno raziskavo, za katero so vzorčili v 60 mestih po vsem svetu. Odkrili niso le kopice novih organizmov, temveč tudi njihovo unikatnost. Kljub nekaterim prevladujočim organizmom, ki so zastopani po vsem svetu, je mikrobiom vsakega mesta tako edinstven, da je z 88-odstotno zanesljivostjo možno ugotoviti, od kod izvira posamezen vzorec.

Vzeli so 4728 vzorcev iz 60 mest, ki so jih analizirali. Z analizo DNK so odkrili organizme iz 31 taksonov. Med njimi je tudi 10928 vrst virusov, 1302 vrst bakterij in dve vrsti arhej, ki jih dotlej nismo poznali. To pomeni, da je spet skoraj polovica (45...

4 komentarji

Ni anonimnosti na internetu: kako je zaposleni v NIH blatil svojega šefa Faucija

Slo-Tech - Internet se zdi anonimen, a v resnici je marsikoga možno identificirati, le dovolj časa, vztrajnosti in opreme potrebujemo. To dokazuje precej bizarna zgodba urednika konzervativnega portala RedState, ki je pod psevdonimom streiff omalovaževal prizadevanja ameriškega Nacionalnega inštituta za alergije in nalezljive bolezni (NIAID) v boju proti virusu SARS-CoV-2. Širil je neresnice v zvezi z virusom, javno blatil direktorja NIAID Anthonyja Faucija in prispeval k širjenju teorij zarot. Med drugim so na portalu pisali, da virusa sploh ni in da so otroci imuni; tovrstne dezinformacije je Fauci javno ovrgel in pojasnjeval, poplavo dezinformacijo pa je kot ključni problem prepoznala tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

Ta teden so streiffa razkrinkali. Izkazalo se je, da gre za zaposlenega v NIAID, ki je tam opravljal funkcijo predstavnika za stike z javnostjo. Medtem ko je moral v službi komunicirati z javnostmi, je na internetu (tudi med delovnim časom) blatil svojega...

32 komentarjev

Vse očitnejša vloga bakterijske mikroflore pri avtizmu, diabetesu in drugih boleznih

vir: Nature
Slo-Tech - Serija objav v revijah Cell in Nature dodaja nova spoznanja o vplivu ekosistema mikroorganizmov v človeškem telesu na pojavnost množice obolenj in motenj, kot so avtizem, kronična vnetna črevesna bolezen, sladkorna bolezen in prezgodnja rojstva. V odmevnem eksperimentu so ameriški raziskovalci s presajanjem blata iz avtističnih otrok v miši pri slednjih sprožili simptome avtizma.

Svojčas smo na bakterije, viruse in glive v našem telesu gledali kot na škodljivce, ki se jih je treba kar se da temeljito znebiti, če nočemo, da nas spravijo pod rušo. Danes je stališče medicine precej drugačno, saj smo dognali, da je veliko teh mikroorganizmov ne le koristnih, temveč je njihova prisotnost za življenje kratkomalo obvezna....

35 komentarjev

Bodo roženice prvi biotiskani deli človeškega telesa?

IEEE Spectrum - Ameriško podjetje Precise Bio je oznanilo uspešne živalske presaditve roženice, ki je nastala z biotiskanjem, in napoveduje prve človeške teste.

Medicina je ena največjih uporabnic 3D tiskanja, saj tako nastaja vse od delov zobovja do kolčnih zglobov. Toda tu gre za nežive, nadomestne materiale, medtem ko pravih živih tkiv in organov še ne tiskamo serijsko. Smo pa na dobri poti. Kozmetična industrija skuša tiskati kožo, da bi se znebila testov na živalih; letos je čikaška firma Biolife4D natisnila srčno tkivo, medtem ko so na inštitutu Wake Forest v Severni Karolini vzgojili delno sprintan mehur - nastisnjeno je bilo organsko ogrodje, ki so ga nato poselili s pacientovimi celicami.

Prav strokovnjaki z Wake Foresta so ustanovili Precise Bio in...

6 komentarjev

Na tipkovnicah in miškah puščamo dokaze o svojih partnerjih

Slo-Tech - Že pred leti smo ugotavljali, da je mogoče ljudi identificirati po bakterijah, ki jih puščajo za seboj. Na nas živi na milijarde bakterij in drugih mikroorganizmov, ki jih pridno trosimo naokoli. Na predmetih, ki se jih pogosto in dlje časa dotikamo, zlasti če smo edini, se razvije enaka mikrobna kultura. Na tipkovnicah in miškah, na primer. Sedaj pa so raziskovalci stopili še korak dlje in na podoben način identificirali tudi zasebne partnerje.

Glavna prednost identifikacije z mikrobi je prav njihova razširjenost, saj jih imamo dobesedno povsod na sebi in se jih ne moremo otresti. Medtem ko lahko sorazmerno dobro preprečujemo kontaminacijo s svojim DNK, je skoraj nemogoče preprečiti, da bi naokoli nosili in puščali svoje mikrobe. V preteklosti so...

8 komentarjev

Microsoft razpisuje delovna mesta za avtiste

Slo-Tech - Kdor je že kdajkoli iskal zaposlitev, kjer bomo namenoma zanemarili najžlahtnejši del promila največjih strokovnjakov, ki bi zaposlitev dobili tudi v ponošeni predvčerajšnji majici, pozna nekatere šablonske kvalitete, ki jih mora imeti ali pa vsaj hliniti. Na razgovorih so vsi timski igralci, sposobni odlično delati pod stresom, samoiniciativni, vedoželjni in z izvrstnimi mehkimi veščinami. V resnici smo pestra paleta osebnosti, ki so v populaciji razporejene približno po Gaussovi krivulji, kjer ima vsak svoje kvalitete Tega se zaveda tudi Microsoft, ki začenja pilotno akcija načrtnega zaposlovanja ljudi z avtizmom.

Avtizem je kompleksna pervazivna razvojna motnja z nevrološko-biološko osnovo, ki se kaže predvsem kot kakovostno spremenjeno vedenje na...

25 komentarjev

Nobelova nagrada za medicino 2011

Slo-Tech - Prvi teden v oktobru je tradicionalno namenjen Nobelovim nagradam in tudi letos je tako. Začne se z Nobelovo nagrado za medicino, katere prejemnike je danes ob 11.30 uri v Stockholmu objavila Švedska kraljeva akademija znanosti. Letošnjo nagrado za dosežke na področju medicine prejmejo Bruce Beutler (ZDA), Jules Hoffmann (Luksemburg) in Ralph Steinman (Kanada) za delo na področju imunologije.

Bruce Beutler in Jules Hoffmann...

10 komentarjev

Zdravljenje raka s pomočjo genetsko spremenjenih bakterij

Slo-Tech - O ideji, da bi bilo mogoče viruse ali bakterije uporabljati za tarčno dostavo zdravil in s tem za zdravljenje različnih bolezni, se razmišlja že nekaj časa. Eden prvih poskusov na to temo je primer iz leta 1860 kjer so v Avstriji pacienta z rakavim obolenjem izpostavili bakterijski okužbi. Tumor se je močno skrčil in skoraj izginil, vendar je pacient kasneje umrl zaradi okužbe.

Nov korak v smeri uporabe bakterij za zdravljenje raka pa so naredili raziskovalci Masonic Cancer Clinic iz Univerze v Minnesoti, ki s pomočjo gensko spremenjenih bakterij salmonele razvijajo zdravilo proti raku.

Bakterije so gensko spremenili tako, da proizvajajo imunski spodbujevalec hormon interlevkin 2, ki spodbudi imunski odziv telesa v borbi proti tumorjem. Znano je, da salmonele lahko prodirajo v celice gostitelja, predhodne raziskave pa so celo pokazale, da salmonele zelo rade rastejo zlasti v rakavih celicah. Na ta način je mogoče interlevkin 2 prenesti v samo rakavo celico, s čimer je celica...

11 komentarjev