Slo-Tech - V medijih manj izpostavljena, a za tehnološki sektor izjemno pomembna posledica vojne na Bližnjem vzhodu je ovira dobava helija. Tega pridobivajo s frakcionirno destilacijo zemeljskega plina, v katerem je na posameznih nahajališčih lahko tudi dobrih pet odstotkov helija. Zemeljski plin pod visokimi tlaki pri nizkih temperaturah utekočinijo, preostali helij pa nato stopenjsko izolirajo do superčistega helija z nadaljnjim ohlajanjem in adsorpcijo na aktivnem oglju.

Eden pomembnejših proizvajalcev helija je QatarEnergy, ki v kompleksu Ras Laffan proizvede okoli 35 odstotkov vsega helija na svetu. Zaradi poškodb objektov med raketnimi napadi so do konca vojne proizvodnjo helija ustavili, pogodbenim partnerjem pa sporočili, da se sklicujejo na višjo silo. Proizvodnjo so ugasnili 4. marca, tri dni za tem pa so potrdili, da ponovnega zagona ne bo, dokler trajajo spopadi. Če bo izpad trajal več kot dva tedna, bodo morali porabniki helija iskati alternativne dobavne verige ali prilagoditi...

Slo-Tech - Finsko tehnološko podjetje Bluefors je sklenilo pogodbo o nakupu 10.000 litrov helija-3, za kar bodo v letih 2028-2037 odšteli dobrih 300 milijonov dolarjev. Helij-3 jim bo zagotovilo podjetje Interlune, ki ga bo pripeljalo z Meseca.

Interlune so ustanovili nekdanji menedžerji v Blue Originu, že od začetka delovanja pa ima velikopotezne cilje rudarjenja helija-3 na Mesecu. Že od leta 2015 je namreč komercialno pridobivanje surovin v vesolju po ameriški zakonodaji dovoljeno, a doslej je bilo trdno v sferi znanstvene fantastike. To se počasi spreminja.

Bluefors je pravzaprav že tretje podjetje, ki je z Interlunom sklenilo pogodbo o dobavi surovin iz vesolja. Helij-3 je na Zemlji sila redek, na Mesecu pa ga je sodeč po vzorcih kamnin precej več. Interlune ocenjuje, da pridobivanje kilograma helija-3 stane okrog 20 milijonov dolarjev, s čimer je doslej edina surovina, ki jo je komercialno smiselno uvažati na Zemljo. Helija-3 je na Zemlji bolj malo, večinoma nastaja v radioaktivnem...

Slo-Tech - Eden izmed pogostih pomislekov proti vetrnim elektrarnam je njihov vpliv na ptice, do katerih naj bi bile elise neizprosne, še zlasti do večjih ptic. V najnovejši raziskavi, ki so jo objavili v reviji Environmental Science & Technology, je Erik Katovich z Univerze v Ženevi te bojazni ovrgel. Ugotovil je, da vetrnice nimajo merljivih učinkov na populacijo ptic, medtem ko se ta v okolici vrtin za pridobivanje nafte in plina iz skrilavcev zmanjša za približno 15 odstotkov.

Katovich se je osredotočil na ZDA, kjer so v zadnjih 20 letih bistveno povečali proizvodnjo električne energije iz vetra. Leta 2000 so imeli nameščenih kapacitet za 2,6 GW, leta 2020 pa že za 122 GW. Medtem ko je doslej že več študij analiziralo vpliv posameznih lokacij na posamezne vrste ptic, je Katovich uporabi podatke iz znamenitega projekta občanske znanosti Christmas Bird Count za analizo na ravni celotne države. Predpostavil je, da bi se kakršenkoli vpliv na populacijo ptic, ki bi ga imele vetrnice, moral...

Slo-Tech - Pravzaprav je ironično, a zmanjkuje nam elementa, ki v vesolju predstavlja četrtino navadne snovi. Medtem ko pogosto beremo o bodočem pomanjkanju nafte ali pa težavnosti recikliranja nekaterih elementov, ki jih množično uporabljamo v današnji elektroniki, ki kasneje konča na odpadu, helija na Zemlji dejansko zmanjkuje. Helij je tako lahek plin, da je hitrost njegovih atomov dovolj visoka, da v znatnih količinah uhaja iz atmosfere. Posledice občutimo že v vsakdanjem življenju.

Helij resda poznamo iz napihljivih balonov, ki so lažji od zraka in omogočajo hihitanje v višjih frekvencah, a ima tudi zelo resne uporabe. Superprevodni magnetni za hlajenje potrebujejo tekoči helij, brez njih pa ni na primer modernih magnetnih resonanc (NMR v raziskavah in MRI v medicini). Zato helija...

Seagate - Seagate nadaljuje postavljanje rekordov v gostoti zapisa podatkov. Predstavili so disk, ki zmore shraniti 8 TB podatkov, kar je tretjino več od njihovega dosedanjega rekorderja. Pri tem povejmo, da so se izognili uporabi helija, ki jo je vpeljal Western Digital, ampak so raje uporabili SMR.

Bližanje fizikalnim omejitvam pri gostoti zapisa podatkov na magnetne nosilce terja uporabo trikov, da lahko na enako velike plošče stlačimo več. Konkurenca se je tega lotila s polnjenem diskov s helijem, ki je pravzaprav precej okoren način. Ker je helij lažji in povzroča manj upora, je mogoče v enako prostornino stlačiti več magnetnih plošč za zapis podatkov, medtem ko sama gostota ni kaj večja. Western Digital je tako uspel izdelati 3,5-palčne diske s kapaciteto 6 TB.

V Seagatu so vmes raje izpopolnjevali zapis podatkov SMR, s čimer so letos...

Extremetech - Novembra lani je Western Digital začel prodajati 3,5-palčne trde diske, ki zmorejo shraniti 6 TB podatkov. V ohišje so stlačili sedem plošč, bistvena inovacija pa je uporaba helija, s katerim je napolnjeno ohišje, ki mora biti ustrezno zatesnjeno. Helij je lažji od zraka, povzroča manj upora, hkrati pa ima višjo toplotno prevodnost. Sedaj je na potezi Seagate, ki je prav tako izdal disk s kapaciteto 6 TB, le da sploh niso potrebovali helija.

To pomeni, da bržkone porabi nekoliko več energije in se bolj greje. Disk ima najverjetneje šest plošč, ni pa jasno, kaj je Seagate spremenil, da jih je uspel stlačiti v ohišje brez uporabe helija. Prav tako disk uporablja klasično pravokotno zapisovanje podatkov (PMR) in ne SMR, ki ga pričakujemo šele pozneje letos. SMR je pri...

ComputerWorld - Približno leto dni po prvih napovedih, da Western Digital razvija diske, polnjene s helijem, so ti prispeli na prodajne police. Western Digital je pričel prodajati največji disk doslej, ki ima kapaciteto kar 6 TB.

WD-jeva podružnica HGST, ki se je ukvarjala z razvojem diskov s helijem, je v ohišje od klasičnega štiriterabajtnega diska družine Ultra stlačila sedem magnetnih plošč, s čimer so njegovo kapaciteto povečali na 6 TB, medtem ko so dimenzije ostale običajne za 3,5-palčno ohišje. Helij ima bistveno nižjo gostoto od zraka (približno sedemkrat), kar povzroča manj upora in vzgona. Vzgon tu ni problematičen, saj bralne glave lebdijo tik nad ploščami, upor pa je bil moteč faktor v teh natlačenih ohišjih. Ima pa helij približno šestkrat višjo toplotno prevodnost od zraka, tako da težav s hlajenjem ni. V resnici manjši upor povzroči za nižjo temperaturi že sam...

PC World - Klasični trdi diski dandanes so skoraj hermetično zaprti. To pomeni, da sicer imajo majhno luknjico, čez katero je poveznjen mikronski filter delcev, a je njena funkcija le izenačevanja tlaka. V povprečju je snovni tok skoznjo zanemarljiv. Kljub temu to postavlja nekatere omejitve, med katerimi je najbolj očitna najvišja dovoljena nadmorska višina, kjer naprave še smemo uporabljati. Razlog je v z višino pojemajoči gostoti zraka, ki zmore s konvekcijo prenašati vedno manj toplote, zato se pri ekstremnih nadmorskih višinah naprave začnejo pregrevati. Dodatne težave pri zmanjšanju zračnega tlaka so zmanjšan vzgon, ki drži bralno glavo nad ploščami diska.

Western Digital je po več letih razvoja uspel izdelati trde diske (izjava za javnost),...

Space - Vodja ruskega državnega podjetja RKK Energiya Nikolai Sevastyanov je v oviru seminarja o raziskovanju vesolja dejal, da razmišljajo o načrtih za vzpostavitev stalne baze na Luni do leta 2015. Izjava bi naj bila bolj poskus za pridobitev državnih sredstev kot pa predstavitev konkretnega akcijskega načrta. Sredstva bi porabili tako za gradnjo oporišča, kot tudi za razvoj vesoljskih plovil naslednje generacije.

Glavni cilj ruskega podjetja, ki je med drugim proizvajalec vesoljskih plovil Soyuz in Progress, je gradnja lunarnega oporišča, ki bi služil predvsem za rudarjenje oziroma pridobivanje helijevega izotopa helija-3. Helij-3 je lahek neradioaktivni izotop helija in je trenutno...