Slo-Tech - Španski časnik El País je objavil vest, da so španski raziskovalci na Kitajskem uspešno ustvarili hibridni človeško-opičji zarodek, kar je dvignilo obilico prahu. Čeprav mediji kar tekmujejo v napihovanju te zgodbe, to ne pomeni, da bomo kmalu dobili križance med opicami in ljudmi, niti ne pomeni, da so na Kitajskem skoraj vzgojili takšno bitje. Vseeno pa je s tem dosežkom precej narobe, zlasti na način, kako je bil netransparentno lansiran v javnost.

...

China Daily - Znanstveniki s Kitajske poročajo, da so makakom vnesli človeški gen, ki vpliva na razvoj možganov, nakar so na testih inteligence dosegli boljše rezultate od običajnih opic.

Trenutek, ko se je prednik človeka pred približno dvajsetimi milijoni let odločil spustiti z drevesa in postaviti na zadnje noge, strokovnjake zanima že od nekdaj, z razvojem umetne inteligence pa na vrednosti le še pridobiva. Kaj so bili tisti koraki, ki so naši nevronski mreži omogočili, da je tako nesorazmerno zmogljivejša v primerjavi s tistimi pri primatih, skuša razvozlati vse več raziskovalcev - na vse bolj drzne načine.

Na Kunminškem zoološkem inštitutu so opicam iz rodu makakov z genskim inženiringom v fazi zarodka vnesli gen MCPH1...

Nature - V Pittsburgu se je skotila zdrava opica vrste makak, ki so jo spočeli z rabo semena, pridobljenega iz testisnega tkiva, ki je bilo zamrznjeno in nato presajeno nazaj v očeta.

Kemoterapija in obsevanje, ki sta najbolj razširjeni metodi za zdravljenje rakavih obolenj, paciente mnogokrat sterilizirata. Če hoče bolnik še imeti biološke otroke, mora pred terapijami shraniti svoje spolne celice za uporabo v prihodnosti. To pa je resen problem pri otrocih, kjer se tkiva za njihovo izdelavo sploh še niso razvila, terapije pa z uničenjem matičnih celic dostikrat prekinejo njihov nastanek - približno trideset odstotkov dečkov, ki preživijo zdravljenje raka, je neplodnih. Pri ženskah smo pred leti...

Scientific American - Na Univerzi v Münchnu so izvedli uspešne presaditve prašičjih src v pavijane, ki so potem brez zapletov živeli tri do šest mesecev. To je zadnja stopnja pred tovrstnimi poskusi na ljudeh.

Organov za presaditve je vselej manj od čakajočih nanje - zgolj v okviru združenja Eurotransplant na novo srce v vsakem trenutku čaka prek tisoč ljudi; stanje pa se bo zaradi staranja prebivalstva predvidoma le še zaostrovalo. Presajanje živalskih organov v človeka je tako že desetletja hvaležna tema transplantacijske medicine, toda zaradi kompleksnega problema zavrnitve tkiva smo doslej uspešno presajali zgolj manjše dele organov, denimo srčne zaklopke. Stanje pa se bliskovito spreminja z napredkom v genskem inženiringu.

Orodje...

STAT - Znanstveniki iz Pennsylvanie so gensko modificirali mišji zarodek iz maternice in pozdravili resno dedno bolezen.

Tirozinemija tipa 1 je dedna bolezen, pri kateri telo ne zna presnavljati aminokisline tirozin, zato se ta začne kopičiti v njem že mesec dni pred rojstvom. To naposled pri dojenčkih povzroči zastrupitev in odpoved jeter. Na Pennsylvanski univerzi v Philadelphiji so se lotili postopka na brejih miših: zarodke so vzeli iz maternice, jim v jetra vbrizgali učinkovino za spremembo dednega zapisa na osnovi tehnologije CRISPR/Cas9 in jih posadili nazaj v mater. Več mesecev po rojstvu miške niso kazale znakov bolezni - čeprav so naknadni testi pokazali, da je poseg spremenil DNK v le okrog petnajstih odstotkih jetrnih celic.

To odpira pot do...

Slo-Tech - Kmalu bo petnajst let, odkar je umrla najslavnejša ovca na svetu. Dolly je zaslovela, ker je bil to prvi sesalec, ki so ga uspešno klonirali iz somatske celice. Prvaki (primati), kamor sodimo tudi ljudje, pa so bili trši oreh, saj jih doslej znanstvenikom ni uspelo klonirati po enakem postopku kakor Dolly (opica Tetra je prvi klonirani primat, a na drugačen način). Kitajski raziskovalci so te težave premagali in klonirali dve opici, pišejo v novi številki...

Slo-Tech - V ZDA se je končala bitka, katera geneza sega na indonezijski Sulawesi v letu 2011. Tedaj je znan britanski fotograf David Slater pomagal pri nastanku najbolj znanega avtoportreta na svetu. Toda ker ga je posnela opica, je fotografija javno dobro, čemur je Slater nasprotoval. Sedaj je patentni urad odločil, da fotografija ni avtorsko zaščiteno delo.

Slater je poleti leta 2011 potoval po tropskih gozdovih na Sulawesiju in posnel obilo fotografij makakov. Ko so makaki postajali čedalje zaupljivejši, je dobil zamisel, da bi jih poizkusil posneti čisto od blizu. Nastavil je fotoaparat na samodejni sprožilec in želel fotografirati, ko je ena izmed opica pograbila njegov fotoaparat in naredila nekaj neuporabnih posnetkov....