Slo-Tech - Voyager 2 je zelo daleč, predvsem pa je zelo star. Da mu počasi zmanjkuje energije, ni presenečenj, saj RTG-ji zaradi načina delovanja eksponentno pojenjajo in v naslednjih letih bo sonda povsem utihnila. Dotlej pa želi NASA zagotoviti, da bo čim dlje vsaj osnovno operativna, zato so morali ugasniti še en instrument. Voyager 2 je izgubil merilnik plazme. PLS (Plasma Science) so na sestrskem Voyagerju 1 ugasnili že leta 2007 (delovati pa je nehal leta 1980), zato je bil Voyager 2 ključen za razumevanje heliopavze, saj jo je edini preletel z delujočim PLS.

Trenutno je Voyager 2 približno 20,5 milijarde kilometrov od Zemlje, s čimer je že krepko onstran dela Osončja, kjer prevladujoče Sončev veter. V medzvezdni prostor je vstopil pred šestimi leti, v naslednjih letih pa se mu je primerilo marsikaj, a je ves čas ostal živ. Tudi ko so lani anteno pomotoma obrnili v napačno smer, se je težava v nekaj dneh odpravila.

A fiziki ne more uiti. RTG-ji zaradi razpolovne dobe plutonija počasi...

NASA - Z najbolj oddaljene delujoče sonde v vesolju so zopet začeli pritekati znanstvenoraziskovalni podatki. Voyager 1, ki je zaradi okvare treh odstotkov pomnilnika novembra lani zašel v škripce, so prvotnim črnoglednim napovedim navkljub uspeli rešiti. Minuli mesec je NASA sporočila, da spet smiselno komunicira z Zemljo, nato pa so še nekaj tednov popravljali posamezne nastavitve. Sedaj je Voyager 1 spet v formi.

Voyager 1 ponovno pošilja podatke z dveh od svojih štirih znanstvenih instrumentov, sporoča NASA. Še vedno se NASA ukvarja s kalibracijo preostalih dveh instrumentov, s čimer bo vzpostavljeno stanje izpred novembra. Voyager 1 lahko že uporablja merilnik plazme in magnetometer, še vedno pa pripravljajo merilnik kozmičnih žarkov in nizkoenergetskih nabitih delcev. Še šest drugih instrumentov že novembra ni delovalo, ker imajo bodisi premalo energije bodisi po obhodu Saturna niso več relevantni. To predstavlja velikanski uspeh, saj je Voyager 1 oddaljen 24 milijard kilometrov,...

NASA - Čeprav je pretežni del letošnjega leta Voyagerju 1 kazalo sila slabo, je NASA spet bolj optimistična. Voyager 1 sicer na Zemljo še vedno pošilja stalen tok podatkov, a so ti nesmiselni. Inženirji so precej prepričani, da težava tiči v računalniku za FDS (flight data subsystem), ki je odgovoren za obdelavo podatkov pred pošiljanjem na Zemljo.

Popravljanje na daljavo je zapleteno, še težje pa je to početi z zamikom. Svetloba in s tem signali do 24 milijard kilometrov oddaljene sonde potujejo 22,5 ur, torej inženirji potrebujejo skoraj dva dni, da ugotovijo, ali je kakršenkoli ukaz kaj rešil. Upanje pa vzbujajo podatki, ki so jih prejeli 3. marca. Tedaj je Voyager 1 poslal zapis celotne vsebine pomnilnika FDS, kar je bil odgovor na 1. marca poslan ukaz, naj FDS preizkusi različne sekvence.

Izpis vsebine celotnega pomnilnika je dragocen, ker ga sedaj NASA primerja s podobnim zapisom iz časa, ko napake še ni bilo. Šele 10. marca so inženirji ugotovili, da so prejeli celoten zapis...

Slo-Tech - Pravzaprav nikoli ni bil razen v naših učbenikih. Velika večina fotografij, ki jih dobimo iz vesolja, se obdela, da na njih sploh vidimo podrobnosti, ki znanstvenike zanimajo. V strokovnih krogih zato ni nobena skrivnost, da so barve Urana in Neptuna, dveh najbolj oddaljenih planetov Osončja, na večini fotografij daleč do resničnosti. Neptun je bistveno bolj popravljen, tako da je videti preveč moder. A v ljudski zavesti je ostala zlasti fotografija Neptuna, ki jo je leta 1989 posnel Voyager 2. Na njej je Neptun videti temno moder. V resnici je precej bolj podoben Uranu.

Raziskovalci z Oxforda so objavili študijo, v kateri so raziskali spreminjanje barve in svetlosti Urana tekom leta in ga primerjali z Neptunom. Med drugim so tudi ponovno obdelali fotografije z Voyagerja 2 in uporabili podatke s Hubblovega teleskopa in velikega teleskopa v Atacami. Potrdili so, da je Neptun v resnici zelo podoben Uranu - oba sta svetlo zelenomodra. To niti ni bil glavni namen študij, je le...

Slo-Tech - Ponavlja se zgodba izpred poldrugega leta, ko je Voyager 1 začel na Zemljo pošiljati nerazumljive podatke. Tedaj so težavo rešili s preklopom s primarnega na sekundarni računalnik, nato pa so letos še posodobili firmware na sondi. Sredi tega tedna je NASA ugotovila, da ima računalnik na Voyagerju 1 spet težave.

Inženirji so v pred dvema tednoma opazili, da je okvarjen eden izmed treh računalnikov na krovu, ki se imenujejo FDS (flight data system). Ta ne komunicira pravilno s sistemom za telemetrijo TMU (telemetry modulation unit), zato Voyager 1 trenutno na Zemljo ne pošilja meritev in diagnostike. FDS namreč zbira podatke z instrumentov na plovilu in tudi diagnostične podatke o stanju plovila, ki jih potem ustrezno modulira za pošiljanje na Zemljo.

TMU trenutno posreduje zgolj ponavljajoče in stalno zaporedje ničel in enic, napaka pa je v FDS. Minuli vikend so poizkusili ponovno zagnati FDS, a to ni odpravilo napake. Zato inženirji sedaj snujejo naslednji korak. Delo precej...

Slo-Tech - Voyager 2 tudi 46 let po izstrelitvi še vedno noče umreti. NASA je sporočila veselo novico, da so uspeli popraviti napako in sondi dopovedati, naj anteno obrne proti Zemlji. S komunikacijske postaje v Canberri, ki je del omrežja za komunikacijo z oddaljenimi plovili (Deep Space Network), so proti Voyagerju 2 poslali dovolj močan signal, da ga je tudi slabše obrnjena antena sprejela. Od včeraj zvečer je komunikacija s plovilom spet normalna.

Spomnimo, da so 21. julija Voyagerju 2 pomotoma ukazali, naj anteno obrne za približno dve stopinji proč od Zemlje. To je na razdalji 20 milijard kilometrov že dovolj, da je bila komunikacija prekinjena. Inženirji sicer niso obupali, saj Voyager 2 redno sam popravlja orientacijo anten, da vedno kažejo proti Zemlji, kar se bo naslednjič zgodilo 15. oktobra. Ker pa so vendarle želeli v stik stopiti prej, so poizkusili tudi manj verjetni scenarij. Iz Canberre so poslali močan signal, ki ga je Voyager 2 k sreči ujel. Svetloba do tja potuje več kot...

Slo-Tech - Sonda Voyager 2, ki so jo na enosmerno pot iz Osončja poslali pred 46 leti, je pred tednom dni nepričakovano utihnila. Razlog pa ni kakšna okvara ali izčrpanje zalog energije, temveč napačen ukaz. Anteno so pomotoma obrnili proč od Zemlje.

Voyager 2 je od Zemlje oddaljen 20 milijard kilometrov. Da po skoraj pol stoletja še vedno deluje, skrbi radioizotopski termoelektrični generator (RTG). Na plovilu je 4,5 kilograma plutonija-238, ki je ob izstrelitvi zagotavljal 157 W električne energije. Razpolovna doba plutonija-238 je 87,7 let, zato moč počasi pada. NASA mora zato postopoma izklapljati manj pomembne instrumente, da preostala energija napaja nujne.

A ko so 21. julija poslali serijo načrtovanih ukazov, so pomotoma obrnili anteno Voyagerja 2 za dve stopinji mimo Zemlje. Na tolikšni razdalji in ob tako šibkem signalu je to že dovolj, da Voyagerja 2 ne moremo več slišati, niti plovilo ne more več sprejemati ukazov z Zemlje. Zdi se kot katastrofalna napaka, podobno kot če bi na...

Slo-Tech - Sondo Voyager 2 so izstrelili pred 46 leti in je skupaj s sestrskim plovilom Voyager 1 najbolj oddaljeni človeški izdelek, s katerim še komuniciramo. NASA ji je ta teden še podaljšala življenje, ko je z nadgradnjo programske opreme na daljavo poskrbela, da bo še vsaj do leta 2026 uporabljala pet aktivnih instrumentov.

Energijo za delovanje ji na razdalji dobrih 20 milijard kilometrov (do Sonca jih je 150 milijonov) zagotavlja radioizotopski termoelektrični generator (RTG), ki ima na krovu 4,5 kilograma plutonija 238. Ob izstrelitvi je zmogel zagotavljati 157 W električne energije, sedaj pa moč počasi usiha, ker ima plutonij razpolovno dobo 87,7 let. Vsak Voyager ima tri enake RTG in doslej njihovo pešanje še ni vplivalo na delovanje, sedaj pa se bližamo takemu trenutku. Voyager 1 težav še nima, ker ima že od rane mladosti le štiri delujoče instrumente, Voyager 2 pa ima vseh pet. NASA je zato s trikom poskrbela, da bodo še nekaj let dobivali ustrezno napajanje.

Voyager ima namreč...

Slo-Tech - Meteorji letijo skozi ozračje vsak dan in tam tudi zgorijo, običajno brez zanimanja, kaj šele velikega pompa. Ko je leta 2014 takšen poltonski meteor razsvetlil nebo nad Papuo Novo Gvinejo, se ni zgodilo nič presenetljivega. Sedaj pa vemo, da je to prvi meteor, za katerega lahko z veliko verjetnostjo potrdimo, da ni prispel iz Osončja, temveč gre za medzvezdni objekt.

Da bi šlo lahko za posebnega gosta, sta leta 2019 ugotovila harvardski astrofizik Avi Loeb in njegov študent Amir Siraj, ki sta o tem napisala tudi članek. Kot se za fizike spodobi, sta rokopis priobčila na arXiv, a se nikoli ni prebil skozi recenzentski postopek v reviji Astrophysical Journal Letters. Razlogov je več, je pojasnil Siraj, med drugim edinstvenost odkritja in nedostopnost določenih informacij, ki so bile v ZDA označene kot zaupne. Meteor so zaznale kamere, podatke pa je imela zbrane NASA, oziroma njen Center for Near Earth Object Studies. A javno niso bili dostopni.

Loeb in Siraj sta šele leta 2019...

Slo-Tech - Sonda Voyager 2, ki so jo izstrelili že pred 43 leti in je odtlej zapustila Osončje, je še vedno živahna in aktivna. Nekoliko teže pa je z njo komunicirati, saj potuje proti jugu glede na ekliptiko. Čeprav ima NASA tri zemeljske postaje za radijsko komunikacijo v vesolju - v Avstraliji, Španiji in Kaliforniji - ki tvorijo Deep Space Network in omogočajo neprestano komunikacijo z vesoljskimi plovili, je Voyager 2 tako južno, da ga lahko prikličejo le iz Canberre. Ta je bila od marca v remontu, zato Voyagerju 2 ni bilo možno poslati nobenega ukaza (v drugo smer pa je komunikacija še šla).

Voyager 2 ni vedno letel proti jugu. Leta 1989 je obletel Neptun in da je lahko obiskal njegovo luno Triton, je izkoristil gravitacijo planeta in obrnil proti jugu. Odtlej leti daleč na jug in ga lahko prikličemo le z južne poloble. Voyager 1 pa potuje bliže ekliptiki in ga lahko prikličemo tudi iz Španije in Kalifornije,

Postajo v Canberri so zgradili že leta 1965, zato so marca letos morali...

Nature - Prvi je bil pred sedmimi leti Voyager 1, lani mu je sledil še brat Voyager 2. Postala sta prva človeška objekta, ki sta zapustila Osončje in vstopila v medzvezdni prostor. V najnovejši številki Nature Astronomy so objavili pet člankov, v katerih so Nasini raziskovalci podrobno opisali, kaj vse so se naučili od Voyagerja 2. Glavno sporočilo je, da je Voyager 2 potoval skozi drugačno mejo med Osončjem in medzvezdnim prostorom kakor Voyager 1.

Definicij meja Osončja je več; tod govorimo o tisti, povezani s Sončevim vetrom, ki sta jo Voyagerja prečkala. Po drugi strani pa je gravitacijski privlak Sonca prevladujoč še tri svetlobna leta vse do roba Oortovega oblaka. Na tej strani Osončja prevladuje magnetni vpliv Sonca, ki se kaže kot Sončev veter. Z naraščanjem oddaljenosti od Sonca ta slabi in ko dovolj oslabi, da ga premaga medzvezdni veter, je konec Osončja. Voyager 1 je skozi to območje potoval leta 2012. Ko se je približeval meji, se je tok visokoenergijskih kozmičnih žarkov...

Slo-Tech - Iz NASE so sporočili, da je vesoljsko plovilo Voyager 2 zapustilo Osončje in s tem šlo po sledeh svojega brata Voyagerja 1, ki mu je to uspelo pred petimi leti. Voyager 2 je v vesolje poletel avgusta 1977 in do danes obiskal Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Izmed omenjenih se je najbolj približal Neptunu, od katerega ga je ločilo zgolj slabih 5000 kilometrov. Po podatkih NASE je Voyager 2 heliosfero zapustil 5. novembra letos. Podrobnosti pojasnjujejo na današnji konferenci American Geophysical Union ob 19. uri.

Čeprav je bil Voyager 2 izstreljen nekaj dni pred bratom, je do medzvezdnega prostora potreboval dlje. Da se bliža koncu Osončja, se je kazalo že nekaj zadnjih mesecev. Oktobra so meritve kozmičnih žarkov kazale, da je že čisto blizu heliopavze, kakor...

NASA - Pred 40 leti je NASA v vesolje poslala sondo Voyager 1, s katero so želeli bolje spoznati zunanje planete v Osončju in dobiti informacije iz prve roke o medzvezdnem prostoru. Čeprav je danes Voyager 1 od Zemlje oddaljen 141 astronomskih enot oziroma 21 milijard kilometrov, ga je NASA še vedno sposobna krmiliti in mu spreminjati trajektorijo, so dokazali te dni. V torek so Voyagerju 1 poslali ukaz, naj z 10-milisekundnimi pulzi iz potisnikov poizkusi spremeniti svojo trajektorijo. Signal je do plovila potoval 19 ur in 35 minut. Ko je preteklo še enkrat toliko časa, je NASA dobila potrditev, da se je plovilo odzvalo. Štirideset let od izstrelitve lahko še vedno krmilijo plovilo, ki je v medzvezdnem prostoru!

Voyager 1 je nazadnje svoje potisnike TCM (trajectory...

Slo-Tech - Voyager 1 je kot prvi človeški izdelek zapustil Osončje in priletel v medzvezdni prostor, piše najnovejša številka znanstvene revije Science. Za pot, dolgo približno 125 astronomskih enot oziroma slabih 19 milijard kilometrov, je potreboval 36 let. V tem času se je od Zemlje oddaljil za 17 svetlobnih ur. Najbližja zvezda poleg Sonca je od Zemlje oddaljena štiri svetlobna leta, tak da lahko hitro izračunate, da Voyager 1 v medzvezdnem prostoru še lep čas ne bo srečal nobenega planeta ali zvezde. To je 40.000 let.

Pozorni bralci boste zastrigli z ušesi in vprašali, ali ni Voyager Osončje zapustil že nekajkrat, nazadnje in najprepričljivejše pa že lanskega avgusta. O tem smo podrobno pisali letos poleti in ugotovili, da stvari niso tako preproste, kot bi kazali naši lepi modeli.

Res je Voyager 1 že leta 2004 preletel terminacijski udar, kjer se je...

Slo-Tech - Njegova točna oddaljenost od Zemlje in od Sonca je znana in znaša približno 124 astronomskih enot (več kot 18 milijard kilometrov). To je tako daleč, da svetloba od Sonca do Voyagerja potuje 34 ur (za primerjavo, od Sonca do Zemlje potrebuje približno osem minut). Precej manj pa je znano, kaj se tam nahaja. Razen tega, da je Voyager 1 nekje na robu Osončja. Od lanskega članka je Voyager 1 prepotoval skoraj 500.000.000 kilometrov in v tem času je naletel na številne nenavadne pojave.

Temu je posvečena zadnja številka revije Science, v kateri najdete tri znanstvene članke, ki opisujejo Voyagerjevo popotovanje v zadnjem letu, na Nasini strani pa odgovore na pogosta vprašanja.

Od Voyagerja 1 ob prehodu iz Osončja v medzvezdni prostor nismo pričakovali nič spektakularnega. Že leta 2004 je po pričakovanjih preletel terminacijski udar, kjer hitrost Sončevega vetra...

Wikipedia - Pred natančno 35 leti na današnji dan, daljnega 5. 9. 1977 ob 14.56 uri po slovenskem času, je NASA z izstrelišča Cape Canaveral na Floridi v vesolje poslala plovilo Voyager 1. Mesec je bil takrat že osvojen, in to ne samo enkrat, ampak šestkrat, tako da je po njem hodilo dvanajst ljudi. Program Apollo se je iztekel leta 1972 in od tedaj po Mesecu Zemljani niso več hodili. Iti je bilo treba dlje, biti je bilo treba drznejši.

NASA je iskala druge velike programe in predlagali so izvedbo Grand Toura. V tistem času so se namreč zunanji planeti (Jupiter, Saturn, Uran, Neptun in danes v pritlikavi planet degradirani Pluton) poravnali v izjemno ugodno formacijo, ki bi omogočila enostaven oblet (flyby). To bi uspelo z...

NASA - Voyager 2 je vesoljska sonda, ki so jo s Floride v vesolje izstrelili leta 1977. Sprva zamišljen kot nadaljevanje programa Mariner je Voyager 2 letel proti zunanjim planetom Sončevega sistema. Izkoristil je gravitacijsko energijo Urana in Neptuna ter po nekaj fantastičnih posnetkih Saturna, Urana in Neptuna odletel proti medzvezdnemu prostoru.

Podatki s senzorjev na plovilu kažejo, da je 30. avgusta 2007 na oddaljenosti 76 astronomskih enot preletel terminacijski udar (zaradi fluktuacij Sončeve aktivnosti se je to zgodilo petkrat). To je meja, kjer se sončni veter zaradi interakcije z medijem v medzvezdnem prostoru toliko upočasni, da ne potuje več z nadzvočno hitrostjo (ta znaša v tistem delu vesolja okrog 100...