Yahoo News - "Tajni" kanal, po katerem je ameriška Centralno obveščevalna agencija (CIA) komunicirala s svojimi viri v Iranu, naj bi bil leta 2009 zaslužen za razkritje tridesetih njihovih operativcev. Za vse skupaj je bila kriva obsežna varnostna malomarnost, zaradi katere so se tamkajšnji varnostni organi uspeli infiltrirati v sicer začasni način komunikacije, ki pa je zaradi priročnosti menda postal vsesplošno in posledično preveč uporabljan. Šlo je za komunikacijo prek posebnih spletnih strani, ki pa so jih iranski varnostni organi precej hitro odkrili.

Slednje jim je uspelo zaradi prijetja ameriškega vohuna v njihovem jedrskem programu in ta jim je razkril eno od...

Schneier.com - Zanimivo špijonsko prigodo, ki jo je sicer prvi objavil Foreign Policy, na svojem blogu popisuje varnostni strokovnjak Bruce Schneier. Gre za dogajanje okoli obveščevalnega omrežja CIE na Kitajskem, ki so ga tamkajšnji kontraobveščevalci leta 2010 začeli sistematično razgrajevati. Razkriti so bili praktično vsi sodelavci ZDA, pri čemer jih je to nekaj deset stalo tudi glave. Visoki uradniki v Washingtonu so bili pretreseni, sproženih je bilo nekaj reševalnih akcij, zaradi česar je nekaj vpletenih uspešno odneslo cele glave in pobegnilo preko meja.

Osem let pozneje je postalo jasno, da je bil vzrok spletni komunikacijski sistem, ki ga je CIA uporabljala za interakcije s svojimi sodelavci. Tega so pripeljali z Bližnjega vzhoda,...

Reporters Without Borders - Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen in premier Sebastian Kurz sta na včerajšnji skupni konferenci za novinarje od nemških oblasti zahtevala pojasnila glede prisluškovanja in nadziranja politikov, mednarodnih organizacij, novinarjev in podjetij na avstrijskih tleh.

Med leti 1999 in 2006 je namreč nemška zvezna obveščevalna služba (BND) spremljala kakih 2000 tovrstnih tarč, sta včeraj razkrila avstrijski dnevnik Der Standard in tednik Profil. Med spremljanimi organizacijami so bile tudi Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA), ameriška in iranska ambasada, Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC), pa tudi avstrijska...

The Inercept - Greenwaldov The Intercept je ta ponedeljek objavil članek o izjemno obsežni bazi 850 milijard prometnih podatkov, ki jo NSA, vred z "Google-like" iskalnikom, ponuja več kot dvajsetim domačim varnostno-obveščevalnim in policijskim organom, med drugim zveznemu preiskovalnemu uradu FBI in agenciji za boj proti prepovedanim drogam DEA.

V članku objavljene PowerPoint prosojnice iz Snowdenove malhe razkritij (glej slike) služijo kot precej neposreden dokaz, da se ekletantni posegi v zasebnost uporabnikov elektronskih komunikacij, ki naj bi bili na papirju pridržani varnostno-obveščevalnim službam za potrebe boja proti mednarodnemu terorizmu in drugim oblikam najhujših kaznivih dejanj, dejansko na veliko uporabljajo tudi kot orodje za pregon...

The New York Times - Ko so se leta 2010 na spletu razširila poročila o nenavadnem črvu Stuxnet, ki je z domala kirurško natančnostjo onemogočal iranski jedrski program, je sum hitro padel na ZDA in Izrael. Čeprav se je Stuxnet razširil po več državah na Bližnjem vzhodu, je bil skoncentriran predvsem v Iranu, in sicer v podzemeljski jedrski centrali za bogatenje urana Natanc. Analiza je pokazala, da je imel Stuxnet premeten cilj čim bolj neopazno sabotirati delovanja centrifug za bogatenje urana, kar je okrepilo sume o politični motiviranosti piscev. The New York Times danes ekskluzivno poroča, da sta za Stuxnet resnično odgovorna ZDA in Izrael.

Projekt naj bi se začel leta 2006, ko je administracija takratnega predsednika Georgea W. Busha razmišljala, kaj...

Slo-Tech - Po tem, ko so v Iranu po volitvah razglasili zmago dosedanjega predsednika Ahmadinejada, so nasprotniki dosedanjega in novega predsednika svetovno javnost pričeli obveščati o nepravilnostih v volilnem postopku, pojavili pa so se tudi dokumenti, ki dokazujejo, da je rezultat volitev zelo verjetno ponarejen.

Iranske oblasti so proti protestnikom pričele z represijo ter omejevanjem dostopa do spleta in ostalih komunikacij. Ker so protestniki objavili precej video posnetkov in fotografij policijskega nasilja in ubitih protestnikov, so iranske oblasti že blokirale Facebook in YouTube.

Kot eno izmed sredstev proti blokadi interneta pa Iranci uporabljajo tudi proticenzurno in anonimizacijsko omrežje Tor.

Sicer obstaja možnost, da iranske oblasti omejijo dostop do glavnega Tor imenika (in s tem do vhodnih točk Tor omrežja), vendar ima Tor rešitev tudi za to težavo. Rešitev so tim. mostovi (ang. bridge relays). Gre za vstopne točke v omrežje Tor, ki niso objavljene v glavnem Tor...