Space - Evropska vesoljska agencija (ESA) je ponoči v Francoski Gvajani uspešno izstrelila raketo Ariane 5, ki je proti Merkurju ponesla plovilo BepiColombo, poimenovano po italijanskemu matematiuku Giuseppeju "Bepiju" Colombu.

Vesoljsko plovilo ima namen raziskati številne skrivnosti (za zdaj) najmanjšega planeta našega osončja, do katerega bo potovalo kar sedem let. Zaradi premagovanja gravitacije Sonca in pravilnega utirjenja v orbito bo med potjo namreč enkrat zavil okoli zemlje, dvakrat okoli Venere in šestkrat okoli Merkurja. Pri tem bo plovilo zbiralo doslej najnatančnejše podatke o gibanju Zemlje in Merkurja okoli sonca.

Na koncu svoje poti se bo plovilo ločilo v dve sondi, ki bosta Merkur obkroževali na dveh...

ESA - Evropska vesoljska agencija (ESA) je razvozlala razlog za ponesrečen pristanek sonde Schiaparelli na Marsu minuli mesec, ki je namesto mehkega dotika površja Rdečega planeta tja treščila s hitrostjo 300 kilometrov na uro in se razletela. Usodna je bila sekunda, ko je enota za navigacijo (IMU - inertial measurement unit) računalniku posredovala previsoke vrednosti in ga zmedla glede položaja sonde.

Prvi del pristanka je namreč potekal v skladu z načrtom. Na višini 12 kilometrov se je pri hitrosti 1730 kilometrov na uro odprlo padalo, ki je upočasnilo spuščanje. Na višini 7,8 kilometra se je odpel toplotni ščit, ki je bil opravil svojo nalogo. Potem pa se je 3,7 kilometra nad površjem zgodil tisti usodni trenutek, ko je IMU, ki meri hitrost vrtenja sonde okrog lastne...

ESA - Evropska vesoljska agencija (ESA) je objavila prve barvne posnetke ostankov Schiaparellija in mesta, kjer se je nesrečno raztreščil ob poskusu pristanka na Marsu. Schiaparelli je bil eden izmed delov misije na Mars, v okviru katere je ESA v orbito okrog Marsa poslala TGO (Trace Gas Orbiter), ki normalno deluje in analizira Marsovo atmosfere. Schiaparelli pa bi bil moral pristati, s čimer je ESA preizkušala svojo opremo za pristanek na Rdečem planetu, kamor želijo v prihodnjih letih poslati roverje.

Po začetni negotovosti je kmalu postalo jasno, da je šlo nekaj hudo narobe. Ko je NASA priskrbela prve fotografije pristajalnega mesta, je morala ESA skrušeno priznati, da se je Schiaparelli...

Slo-Tech - Postalo je jasno, da neposredno s Schiaparellija ne bomo dobili uporabnih podatkov, ker se je plovilo med pristajanjem na Marsu tako poškodovalo, da komunikacija z njim ni mogoča. Pravzaprav do danes sploh nismo vedeli, kam točno je priletel, sedaj pa ga je našla NASA.

V Marsovo atmosfero je vstopil v sredo ob 16.42 uri po slovenskem času, šest minut pozneje pa bi bil moral mehko pristati na površju. Na površju je res pristal, a se je ob tem raztreščil, ker se je po dosedanjih podatkih padalo prehitro odpelo, potisniki pa tudi niso opravili vsega dela pri zaustavljanju plovila. V Evropski vesoljski agenciji (ESA) analizirajo...

Slo-Tech - Projekt Evropske vesoljske agencije (ESA) in ruskega Roscosmosa ExoMars je pravkar dosegel enega svojih vrhuncev, saj je plovilo Schiaparelli uspešno pristalo na Marsu! Schiaparelli je svojo pot začel 14. marca letos, ko so ga s Trace Gas Orbiterjem (TGO) na raketi Proton izstrelili proti Marsu. V nedeljo se je ločil od orbiterja in začel zadnji del poti.

Načrt je bil takle: na višini 11 kilometrov, ko je brzel s hitrostjo 1650 km/h, bi odprl padalo. Potem bi na višini dober kilometer odvrgel padala, sprednji in zadnji toplotni ščit. S potisniki bi začel uravnavati svojo hitrost in položaj, tako da bi se površine dotaknil s hitrostjo vsega nekaj kilometrov na uro - pravzaprav bi se mehko spuščal do kakšnih dveh metrov, potem pa bi nadzorovano telebnil na...

NASA - Sonda Messenger se je 17. marca uspela utiriti v orbito okoli Merkurja, kar je bil velik uspeh za ameriško vesoljsko agencijo NASA. Doslej je Merkur pobliže posnel le Mariner 10, ki je v letih 1974-1975 trikrat letel dovolj blizu, medtem ko so vsi ostali posnetki Merkurja plod opazovanj od daleč. Messenger je včeraj začel izpolnjevati svojo nalogo, saj je na Zemljo poslal prvi posnetek Merkurja, ki mu bo sledilo še mnogo drugih.

V prvem preletu, ki je trajal šest ur, je napravil 364 posnetkov, ki jih je potem poslal na Zemljo. Posebno mesto ima spodaj pripeta fotografija, ki je prvi posnetek Merkurja s plovila, ki je v njegovi orbiti (Mariner 10 je le letel mimo). Še več posnetkov in...