Slo-Tech - Znanstveni članki, s katerimi raziskovalci delijo svoje ugotovitve in dognanja s svetom, citirajo predhodno objavljena dela. To je ključni del člankov, ki bralcem omogoča iskanje dodatnih informacij, preverbo trditev in primerjavo z dosedanjim védenjem. Za znanstvenike pa so citati pomembni tudi karierno, saj je citiranost eden izmed osnovnih kvantitativnih parametrov, po katerih se vrednoti njihova znanstvena odličnost pri pridobivanju projektov, napredovanju in podobno. Obstajajo velike svetovne baze člankov in medsebojne citiranosti, denimo Crossref, Web Of Science, Google Scholar in druge. Za slovenske raziskovalce lahko te podatke preverimo v SICRIS-u, ki omogoča iskanje po raziskovalcih, nato pa pregled njihove citiranosti (funkcija Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz).

Obstajajo pa tudi številne neetične prakse, s katerimi si raziskovalci povečujejo citiranost. Gre tako za citiranje nepovezanih člankov, izsiljevanje za citate v...

Slo-Tech - Eno izmed meril za ocenjevanje raziskovalcev in znanstvenikov je citiranost njihovih del, kar v zadnjih letih zaradi inflacije citatov postaja čedalje manj uporaben kazalnik. Pretirano samocitiranje in navzkrižno citiranje sta že vrsto let znana načina za umetno napihovanje citiranosti posameznika, sedaj pa imamo neizpodbitne dokaze, da je citate možno preprosto kupiti.

Raziskovalci z newyorške univerze so pod drobnogled vzeli orodje Google Scholar, ki je zaradi brezplačnosti in odprtosti med najbolj priljubljenimi za spremljanje akademske produkcije avtorjev. Podatke z Google Scholarja za ocenjevanje uporabljajo tako financerji raziskovalnih projektov kakor delodajalci.

Analiza 1,6 milijona profilov je pokazala, da so prevare povsem možne. Doslej so bili glavni načini za napihovanje citiranosti: samocitati, navzkrižno citiranje (citation cartels) in prisilno citiranje (denimo nadrejenih ali recenzentov). Določen teh tovrstnih citatov je zdrav in potreben, zato je toliko teže...

Slo-Tech - Vse od prelomnega članka Why Most Published Research Findings Are False, ki ga je John Ioannidis objavil pred šestnajstimi leti, se zavedamo krize ponovljivosti (replication crisis). Zlasti v medicini, ekonomiji in družboslovnih znanostih je rezultate iz tudi polovice člankov nemogoče ponoviti, kar pod vprašaj postavlja njihove ugotovitve. Razlogov je več, pametnih rešitev pa še ni. V psihologiji je ponovljiva le zgolj dobra tretjina raziskav, v ekonomiji in družboslovju pa dobra polovica.

Vir težav je tekmovalnost trenutnega sistema v znanosti, kjer je preživetje in napredovanje znanstvenikov odvisno skoraj izključno od števila objav in njihove odmevnosti, torej citiranosti. Ta isti problem imajo tudi uredniki revij, ki zato preferirajo članke z izjemnimi, prelomnimi odkritji. Žal iz zgodovine vemo, da so poročila o izjemnih odkritjih večkrat neresnična od bolj umirjenih in pričakovanih odkritij. Vse to vpliva na to, kaj se objavlja, in skoraj brez izjeme se objavljalo zgolj...

Slo-Tech - Sundarapandian Vaidyanathan je v svetu znanosti sorazmerno neznano ime. Poučuje na raziskovalnem inštitutu Vel Tech v Chennaiju, kjer se ukvarja s teorijo kaosa in nelinearno dinamiko. Za njegova dela ni slišal skoraj nihče, zato je pogled v njegovo bibliografijo presenetljiv. Ima več kot 18.000 citatov in Hirschev indeks 88, kar sta številki, ki ju bodo takoj razumeli vsi raziskovalci in znanstveniki. Za laike: po bibliometričnih kazalnikih je Vaidyanathan znanstveni velikan, ki se lahko postavi ob bok nobelovcem.

Vaidyanathan...

Slo-Tech - Ta teden so raziskovalci na švedskih univerzah in inštitutih, ki jim dostop do znanstvenih člankov zagotavlja Švedska narodna knjižnica, pri branju člankov v Elsevierjevih revijah dobili obvestilo, da nimajo več dostopa do člankov, objavljenih po 1. juliju. Švedska je tako naslednja v vrsti držav, ki je zaradi astronomsko visokih naročnin odpovedala Elsevierjeve naročnine, kar so pred poldrugim letom storili tudi Nemci.

V znanosti se odličnost raziskovalcev žal v veliki meri s kakovostjo revij, v katerih so uspeli objaviti članke. Definicija kakovosti revije je problematična, a pomemben dejavnik je faktor vpliva, ki poenostavljeno povedano pove, kako pogosto se objavljen članek v naslednjih dveh letih citira. Ker je znanstvena odličnost ključ za...

Slo-Tech - Eden izmed najpomembnejših kazalnikov raziskovalne uspešnosti je citiranost člankov, s čimer se dokazuje odmevnost in relevantnost dela. To, sicer objektivno in pravičnejšo metriko od faktorja vpliva, ki pa je zelo odvisna od raziskovalnega področja, vodstva raziskovalnih inštitucij in financerji prepogosto kujejo v zvezde kot edino zveličavno. Čim večkrat se nek članek citira, tem bolj odmevno je delo njegovega avtorja in tem boljše je, pogosto slišimo. Tisočkrat citiran članek je zelo verjetno opis metode ali programske opreme. Stokrat citirani članek je verjetno pomembno...

Nature - V znanosti je lepo, če rešite velik problem ali odgovorite na pomembno vprašanje, recimo odkrijete teorijo relativnosti ali pojasnite obliko molekule DNK. Toda v današnjem času hiperprodukcije člankov in pomanjkanja raziskovalnih mest ter denarja za financiranje je še lepše, če napišete čim več člankov, ki naberejo čim več citatov.

Nihče sicer neposredno ne trdi, da je članek z več citati boljši od tistega z manj, a število citatov ostaja srž večine...

Slo-Tech - Večkrat smo že pisali o tegobah znanstvenikov in raziskovalcev, ki se morajo soočati s kruto realnostjo publish or perish (objavljaj ali pogini), ki je še posebej kričeča prav v državah, kot je Slovenija. ARRS namreč kot najbolj zveličavni kriterij za znanstveno odličnost postavlja število točk, kjer največ šteje število objavljenih člankov in citatov, ki jih ti dosežejo. O tem več v nadaljevanju, sedaj pa poglejmo eksperiment, ki ga je za Science opravil harvardski biolog John Bohannon.

Veliki založniki znanstvenih revij so velik problem, saj naročnine na svoje revije drago zaračunavajo, univerze in inštituti pa so jih skoraj primorani kupiti, saj največ štejejo prav objave v teh revijah z visokim faktorjem vpliva. In ko imaš enkrat visok faktor vpliva, ki se računa kot povprečno število citatov članka iz revije v vseh revijah na svetu, bodo najboljša dela...

Slo-Tech - Veste, kako se ocenjuje ali bolje rečeno poizkuša oceniti kakovost znanstvenoraziskovalnega dela? Vrhunska znanost občasno zaide v poljudne revije in zelo redko celo v dnevno časopisje, a ogromen delež dela in raziskav je objavljen v znanstvenih revijah, kjer jih berejo le strokovnjaki z danega in sorodnih področij. Obstoji pa še druga pomembna skupina ljudi, ki bi morala biti še posebej seznanjena z rezultati...